ZPP člen 2, 151/1, 258, 262/2, 286b. ZOZP člen 17, 17/2, 20. OZ člen 171.
izostanek stranke z naroka – zaslišanje stranke – zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – soprispevek oškodovanca – substanciranje dokaznega predloga – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja
Nobeno določilo ZPP ne predpisuje, da se pravdne stranke ne sme zaslišati, če ne pristopi na narok, pa čeprav svojega izostanka ne opraviči. Sodišče ima le možnost, da je ne zasliši.
Tožnik s tem, ko je dal svoj avto za peljati vinjenemu stranskemu intervenientu, sam pa prisedel kot sopotnik, ni izgubil pravice do povračila (nematerialne škode) iz zavarovalne police svojega vozila.
Sodišče ne more v primeru, če tožeča stranka uveljavlja povračilo stroškov pred pravdo pridobljenega izvedeniškega mnenja, te stroške priznati kot del pravdnih stroškov.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066571
ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 147, 147/1, 147/1-1, 235, 235/4. ZP-1 člen 22, 22/4, 199, 200, 200/1, 202a, 202a/1.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja – pogoji za vožnjo vozil – voznik začetnik – pridobitev vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločb – izvršitev odločbe
Storilec je vozniški izpit za voznika motornega vozila kategorije B opravil aprila 2006, vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil navedene kategorije pa je prvič pridobil julija 2008. Ob upoštevanju navedenega in 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki določa, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini, in da je voznik začetnik tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije, je imel storilec ob storitvi prekrškov, za katere so mu bili izdani plačilni nalogi, status voznika začetnika, saj mu je bilo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B prvič izdano julija 2008, datum, kdaj je opravil vozniški izpit pred pristojno komisijo iz 173. člena ZVCP-1, pa je nepomemben. V skladu s 147. členom ZVCP-1 je namreč opravljeni vozniški izpit zgolj eden izmed pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja.
Glede na to, da so plačilni nalogi, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, postali pravnomočni, v tej fazi postopka ni mogoče preizkušati pritožbenih navedb, v katerih storilec uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z navedenimi plačilnimi nalogi, prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da naj se mu izbrišejo kazenske točke oziroma izreče zgolj opozorilo.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dopustnost predloga – oprava zamujenega dejanja
Prvostopenjsko sodišče je zaradi neizpolnjenega pogoja za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker pritožnica istočasno ni opravila zamujenega procesnega dejanja (vložila odgovor na tožbo), predlog kot nedopusten zavrglo. Ni res, da prvostopenjsko sodišče ne bi več smelo izdati izpodbijanega sklepa, čim je razpisalo narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker je s tem implicitno štelo, da predlog ni niti prepozen, niti nedovoljen. Dokler namreč sodišče o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne odloči, ima možnost izdati tudi z izpodbijanim sklepom sprejeto odločitev.
smotrnost spremembe tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – zahtevek na izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila
Vse relevantne okoliščine konkretnega življenjskega primera je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri tehtanju smotrnosti obravnavanja spremenjene tožbe za dokončno ureditev sorazmerij med pravdnima strankama. Ob tem, da tožeča stranka ni plačala niti prvega obroka kupnine, z zahtevkom na izvršitev bančne garancije v zavarovanje vračila prvega obroka kupnine za primer razveze pogodbe, vsa sporna razmerja med pravdnima strankama ne bi bila dokončno rešena.
motenje posesti - motenje soposesti - motilno ravnanje – obstoj druge poti
V predmetni zadevi ni pravno odločilno dejstvo, ali imajo tožniki do nepremičnine še kakšno drugo pot ali ne. Obstoj morebitne druge poti je lahko relevanten pri institutu nujne poti, pri posestnem varstvu pa daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posest in nastalo motenje, v razmerju med več posestniki iste stvari pa se kot navedeno šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
zavrženje tožbe – litispendenca – višji tožbeni zahtevek - začetek teka pravde
V skladu z določbo 189. člena ZPP začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, če pa se začne, sodišče zavrže tožbo. V konkretnem primeru bo torej treba ugotoviti, v katerem postopku je bila tožba prej vročena toženi stranki v odgovor, od tega pa je odvisno, katero tožbo je treba zaradi litispendence zavreči, deloma ali v celoti.
motenje posesti – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe
Pri nadaljevanih motilnih ravnanjih začne teči rok za vložitev motenjske tožbe tedaj, ko je posestnik zvedel za prvo motilno ravnanje in za tistega, ki je posest motil.
Ob veljavnem gradbenem dovoljenju tožene stranke, tožeča stranka lahko vtoževala škodo, ki bi ji nastala zaradi prekomernega prahu, hrupa in umazanije, vendar le, če bi tožeča stranka pri predpostavki protipravnega ravnanja konkretno zatrjevala, kakšne so bile dovoljene in krajevno običajne ravni obeh imisij ter v kakšni meri naj bi jih tožena stranka z gradnjo trgovskega centra presegla.
Ni življenjsko sprejemljiva razlaga, da bi gospodarski subjekt pri svojem poslovanju molče dopuščal takšno neposredno obliko dalj časa trajajočega oviranja njegovega poslovanja, ne da bi se ob tem poslužil zakonitih nadzornih mehanizmov, ki mu jih omogoča pravni red. Tudi OZ ne predvideva situacije, ko bi stranka lahko ostala pasivna ob nastajanju škode, saj v 1. odstavku 171. člena oškodovancu izrecno nalaga dolžnost zmanjševanja škode.
ZTLR člen 54, 54/2. SPZ člen 212, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje – obseg uporabe poti - razširitev služnosti – potrebe gospodujočega zemljišča
Zgolj uporaba modernih prometnih sredstev in mehanizacije ter povečanje števila voženj v posledici tehničnega napredka ne pomenita razširitve služnosti, če je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – dodelitev otrok – dolžnost preživljanja – višina preživnine
Odločilna dejstva, na podlagi katerih sodišče odloči o dodelitvi otrok so: objektivne okoliščine bivanja in življenja, primernost (ustreznost) obeh staršev ter volja otrok.
Način, kako sta starša poskrbela za oba otroka do izdaje sodbe, ni relevanten z vidika, kako je njuna obveznost določena v prihodnje. Edini zakonit način plačevanja preživnine za otroka je ta, da se preživnina plačuje v denarju.
premoženjska škoda – izgradnja kanalizacijskega omrežja – pogoji za priključitev na kanalizacijsko omrežje – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze - pasivna legitimacija – prepoved škodovanja drugemu - neminem laedere
Vzročna zveza med nedopustnim zavajanjem, da bo uporabnik kanalizacije odvajal komunalne vode v določen jašek javne kanalizacije in škodo, nastalo zaradi izgradnje neuporabne interne kanalizacije, je prekinjena z nedopustnim ravnanjem uporabnika javne kanalizacije, ki je interno kanalizacijo zgradil v nasprotju s soglasjem za priključitev na kanalizacijo.
odškodninski zahtevek zaradi razžalitve dobrega imena in časti - poseg v čast in dobro ime – protipravnost – sklepčnost tožbenega zahtevka - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Če je bil užaljen in prizadet zaradi načina dela, ki ga po njegovem mnenju predstavnica tožene stranke ni opravila tako, kot je pričakoval, to še ni zadostna podlaga za odškodninsko odgovornost. Trditve o tem, da je bil ponižan in razžaljen, kažejo na njegov subjektiven odnos do ravnanja predstavnice tožene stranke; kakšno pa je bilo to ravnanje v objektivnem smislu, pa tožnik ni povedal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0062361
ZKZ člen 23. OZ člen 512.
predkupna pravica po ZKZ – kršitev predkupne pravice – razveljavitev prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe
Predkupnemu upravičencu, ki mu je bila predkupna pravica po ZKZ kršena, OZ v prvi vrsti nalaga s tožbo izpodbijati prodajno pogodbo, na podlagi katere je bila njegova predkupna pravica kršena. Šele, če je njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno in prodajna pogodba razveljavljena, je mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku na sklenitev pogodbe.
KZ-1 člen 57, 307, 307/1. ZOro-1 člen 4, 4/1, 25, 28, 28/2, 81, 81/1, 81/1-7. ZKP člen 92, 92/2, 92/2/1-6, 95, 95/4, 98, 98/1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja – znaki prekrška – protipravna hramba vojaškega orožja
Stališče pritožbe, da dejanje obdolženca nima zakonskih znakov kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 307. člena KZ-1, temveč kvečjemu znake prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju, v kolikor gre za protipravno hrambo orožja, ni pravilna. Obdolženec je protipravno hranil vojaško orožje, katerega promet posamezniku ni dovoljen, v 7. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju pa je sankcionirana tista hramba orožja, ki ni skladna z določbami 25. člena Zakona o orožju, ki določajo način hrambe, ki mora biti tak, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi.
Dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, le če sta obe terjatvi zapadli. Le v tem smislu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Izjava o pobotu, ki je dana v času, ko se še niso stekli pogoji za pobot, tako nima učinkov. Na njuni podlagi torej ne pride do prenehanja obveznosti.
upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic – kolektivno upravljanje – neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (1998) ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
prometna nezgoda – negmotna škoda – gmotna škoda – tek zamudnih obresti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – celotna škoda
Škoda zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti preraste v samostojno obliko škode le v primeru izjemnih okoliščin - hudo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ki traja daljši čas – ali če to opravičujejo druge posebne okoliščine. V drugih primerih so neprijetnosti zaradi prikrajšanja v času zdravljenja upoštevne v okviru odmere odškodnine za fizične bolečine in nevšečnosti.
Ker tožeča stranka ni predložila dokazila, da je zavarovalnico pred vložitvijo tožbe pozvala na plačilo, je sodišče zakonske zamudne obresti od odškodnine za negmotno škodo pravilno priznalo od vložitve tožbe dalje.
obnova postopka – obnovitveni razlog - novi dokazi – pogoj za dovolitev obnove postopka – potrebna skrbnost – brez svoje krivde
Obnova postopka se sme dovoliti samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla navajati dejstev oz. uporabiti dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
ZPP člen 116, 117, 118, 119, 120, 282, 282/1, 317.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok zamude – prometni zastoj – izostanek z glavne obravnave – sodba na podlagi odpovedi
Kot upravičen vzrok zamude so lahko le takšne okoliščine oz. ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti, niti jih odkloniti, oziroma ko je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti, niti preprečiti.
Zastoj na eni najbolj prometnih avtocest v RS (med Vrhniko in Logatcem) ter pri Dolgem mostu v času jutranje prometne konice vsekakor ni nepričakovan, nepredvidljiv dogodek, pač pa ravno obratno, gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi moral pooblaščenec pred narokom vsekakor računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potreboval za pot do sodišča.