ZPP člen 116, 117, 118, 119, 120, 282, 282/1, 317.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok zamude – prometni zastoj – izostanek z glavne obravnave – sodba na podlagi odpovedi
Kot upravičen vzrok zamude so lahko le takšne okoliščine oz. ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti, niti jih odkloniti, oziroma ko je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti, niti preprečiti.
Zastoj na eni najbolj prometnih avtocest v RS (med Vrhniko in Logatcem) ter pri Dolgem mostu v času jutranje prometne konice vsekakor ni nepričakovan, nepredvidljiv dogodek, pač pa ravno obratno, gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi moral pooblaščenec pred narokom vsekakor računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potreboval za pot do sodišča.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – dodelitev otrok – dolžnost preživljanja – višina preživnine
Odločilna dejstva, na podlagi katerih sodišče odloči o dodelitvi otrok so: objektivne okoliščine bivanja in življenja, primernost (ustreznost) obeh staršev ter volja otrok.
Način, kako sta starša poskrbela za oba otroka do izdaje sodbe, ni relevanten z vidika, kako je njuna obveznost določena v prihodnje. Edini zakonit način plačevanja preživnine za otroka je ta, da se preživnina plačuje v denarju.
Akceptni nalog predstavlja ustrezno zavarovanje upnikove terjatve le v primeru, če ima dolžnik na svojem računu denarna sredstva za poplačilo terjatve, v nasprotnem primeru je tako zavarovanje neučinkovito. Podatke o plačilni sposobnosti dolžnika pa nudi bonitetno poročilo, kot ga je zahtevala tožena stranka s predložitvijo I BON-a. Da bi torej tožena stranka lahko presodila, ali ima za poplačilo zapadlih terjatev v izročenem akceptnem nalogu ustrezno zavarovanje, je torej utemeljeno od tožeče stranke pred izročitvijo tožnikovih obdelovancev zahtevala tudi predložitev I BON-a, ki pa ga tožeča stranka toženi stranki ni bila pripravljena predložiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060154
ZPND člen 3, 3/4,19, 21.
nasilje v družini – psihično nasilje – ukrepi za preprečevanje nasilja v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj – prepustitev stanovanja v skupni uporabi
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo in prepričljivo obrazložilo obstoj nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca proti materi in očimu kot družinskim članom (izvajal je predvsem psihično nasilje v smislu 4. odstavka 3. člena ZPND) ter s tem pogojev za izrek ukrepov.
Pritožnik je odrasel, ima poklic in redno zaposlitev, ob dejstvu, da je prostore v stanovanjski hiši uporabljal samo zaradi dovoljenja predlagateljice kot lastnice, si bo pač moral zagotoviti drugo bivališče. Zato tudi ni nobene podlage za zahtevek za plačilo primernega nadomestila za izključno uporabo stanovanja po določbi 6. točke 21. člena ZPND.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0062361
ZKZ člen 23. OZ člen 512.
predkupna pravica po ZKZ – kršitev predkupne pravice – razveljavitev prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe
Predkupnemu upravičencu, ki mu je bila predkupna pravica po ZKZ kršena, OZ v prvi vrsti nalaga s tožbo izpodbijati prodajno pogodbo, na podlagi katere je bila njegova predkupna pravica kršena. Šele, če je njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno in prodajna pogodba razveljavljena, je mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku na sklenitev pogodbe.
upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic – kolektivno upravljanje – neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (1998) ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
KZ-1 člen 57, 307, 307/1. ZOro-1 člen 4, 4/1, 25, 28, 28/2, 81, 81/1, 81/1-7. ZKP člen 92, 92/2, 92/2/1-6, 95, 95/4, 98, 98/1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja – znaki prekrška – protipravna hramba vojaškega orožja
Stališče pritožbe, da dejanje obdolženca nima zakonskih znakov kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 307. člena KZ-1, temveč kvečjemu znake prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju, v kolikor gre za protipravno hrambo orožja, ni pravilna. Obdolženec je protipravno hranil vojaško orožje, katerega promet posamezniku ni dovoljen, v 7. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju pa je sankcionirana tista hramba orožja, ki ni skladna z določbami 25. člena Zakona o orožju, ki določajo način hrambe, ki mora biti tak, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi.
ZMed člen 26. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. OZ člen 134, 178.
regulacijska začasna odredba - poročanje o slabem finančnem stanju in likvidnostnih težavah – nepopolno poročanje novinarja - neprimerno sredstvo zavarovanja
Tak predlog za izdajo začasne odredbe, ki naj bi preprečil vsakršno poročanje o slabem finančnem stanju in likvidnostnih težavah, je ob upoštevanju trditev upnika, da so izjave, ki nakazujejo na hude finančne težave na strani dolžnika tiste, ki naj bi posegale v njegove osebnostne pravice, zaradi preširoke opredelitve prepovedi ravnanj dolžnika neprimerno sredstvo zavarovanja v konkretnem primeru.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066571
ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 147, 147/1, 147/1-1, 235, 235/4. ZP-1 člen 22, 22/4, 199, 200, 200/1, 202a, 202a/1.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja – pogoji za vožnjo vozil – voznik začetnik – pridobitev vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločb – izvršitev odločbe
Storilec je vozniški izpit za voznika motornega vozila kategorije B opravil aprila 2006, vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil navedene kategorije pa je prvič pridobil julija 2008. Ob upoštevanju navedenega in 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki določa, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini, in da je voznik začetnik tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije, je imel storilec ob storitvi prekrškov, za katere so mu bili izdani plačilni nalogi, status voznika začetnika, saj mu je bilo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B prvič izdano julija 2008, datum, kdaj je opravil vozniški izpit pred pristojno komisijo iz 173. člena ZVCP-1, pa je nepomemben. V skladu s 147. členom ZVCP-1 je namreč opravljeni vozniški izpit zgolj eden izmed pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja.
Glede na to, da so plačilni nalogi, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, postali pravnomočni, v tej fazi postopka ni mogoče preizkušati pritožbenih navedb, v katerih storilec uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z navedenimi plačilnimi nalogi, prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da naj se mu izbrišejo kazenske točke oziroma izreče zgolj opozorilo.
dokazna ocena – ocena verodostojnosti priče – družinska povezanost stranke in prič - dokazni standard - izključitev razumnega dvoma
ZPP uzakonja prosto presojo dokazov in daje (le) metodične napotke za dokazno oceno. Sodišče mora opraviti analizo vsakega posameznega dokaznega sredstva oz. navesti argumente njegove dokazne (ne)vrednosti. Skrbnost dokazne ocene nalaga sodišču navedbo kriterijev prepričljivosti. Po oceni vsakega posameznega dokaza pride na vrsto primerjava posameznih dokazov med seboj, pri čemer se vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve o dejstvu, združijo v celoto. Končna ocena upošteva še celoto procesnega dogajanja, zlasti procesna dejanja strank, njihove navedbe, način sodelovanja v postopku, nespornost določenih dejstev, način pravdanja itd. (uspeh dokaznega postopka).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064083
OZ člen 50, 50/2. ZZZDR člen 53.
navidezna pogodba – soglasje volj o navideznosti pogodbe – dokazno breme –skupno premoženje zakoncev – pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja – pogodba v obliki notarskega zapisa – delna ničnost pogodbe o razdelitvi skupnega premoženja – nesklepčnost tožbe
Ker je le tožnik (zaradi prezadolženosti) sklepal pogodbo o razdelitvi skupnega premoženja (v obliki notarskega zapisa), toženka pa ne, ne gre za navidezno pogodbo. Dokazno breme, da sta s toženko želela nekaj drugega in ne tisto, kar sta dala zapisati v pogodbi, je na strani tožnika.
Tožba na ugotovitev delne ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ki se nanaša le na eno stanovanje, ni sklepčna. Bistvo skupnega premoženja je ugotavljanje obsega in nato ob neizpodbijani zakonski domnevi polovice tudi razdružitev, zato ni mogoče zahtevati le delne ničnosti glede enega stanovanja.
premoženjska škoda – izgradnja kanalizacijskega omrežja – pogoji za priključitev na kanalizacijsko omrežje – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze - pasivna legitimacija – prepoved škodovanja drugemu - neminem laedere
Vzročna zveza med nedopustnim zavajanjem, da bo uporabnik kanalizacije odvajal komunalne vode v določen jašek javne kanalizacije in škodo, nastalo zaradi izgradnje neuporabne interne kanalizacije, je prekinjena z nedopustnim ravnanjem uporabnika javne kanalizacije, ki je interno kanalizacijo zgradil v nasprotju s soglasjem za priključitev na kanalizacijo.
ZPP člen 2, 151/1, 258, 262/2, 286b. ZOZP člen 17, 17/2, 20. OZ člen 171.
izostanek stranke z naroka – zaslišanje stranke – zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – soprispevek oškodovanca – substanciranje dokaznega predloga – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja
Nobeno določilo ZPP ne predpisuje, da se pravdne stranke ne sme zaslišati, če ne pristopi na narok, pa čeprav svojega izostanka ne opraviči. Sodišče ima le možnost, da je ne zasliši.
Tožnik s tem, ko je dal svoj avto za peljati vinjenemu stranskemu intervenientu, sam pa prisedel kot sopotnik, ni izgubil pravice do povračila (nematerialne škode) iz zavarovalne police svojega vozila.
Sodišče ne more v primeru, če tožeča stranka uveljavlja povračilo stroškov pred pravdo pridobljenega izvedeniškega mnenja, te stroške priznati kot del pravdnih stroškov.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064072
ZZK-1 člen 148. SPZ člen 204. OZ člen 379, 379/1.
vknjižba služnostne pravice – vpis na podlagi pravnomočne sodbe – zastaranje predlaganega vpisa – judikatna terjatev – aktivna legitimacija
Ker iz predložene sodbe izhaja, da je v korist gospodujočega zemljišča določena služnost na služečem zemljišču, predlagateljica pa je lastnica gospodujočega zemljišča, je sodišče pravilno dovolilo predlagani vpis. Stvarnopravna pravica ni terjatev, ugotovljena na podlagi pravnomočne sodbe, zato za predlog ni omejitve in ne more nasprotni udeleženec (zemljiškoknjižni lastnik služečega zemljišča) uspešno uveljavljati zastaranja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064079
ZTLR člen 12. SPZ člen 271. ZLNDL člen 2. ZPP člen 318, 318/4.
pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – gradnja na tujem svetu – sklenitev pogodbe – zakupna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižne listine – nesklepčnost tožbe
Dejstvo, da je tožnica na sporni parceli (družbena lastnina) zakonito (na podlagi gradbenega in lokacijskega dovoljenja) postavila cvetlični paviljon in da ji je bilo odmerjeno funkcionalno zemljišče, ne nudi podlage za pridobitev pravice uporabe in posledično lastninsko pravico na zemljiščih. Tožnica je ob postavitvi objekta imela sporne parcele v uporabi na podlagi zakupne pogodbe.
Ob trditvi, da je prišlo do sprejema ponudbe in je bila pogodba pod ponujenimi pogoji sklenjena, ni materialnopravne podlage za zahtevek na sklenitev pogodbe.
zaznamba spora – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (originarna pridobitev lastninske pravice), kar je podlaga za zaznambo spora.
prometna nezgoda – negmotna škoda – gmotna škoda – tek zamudnih obresti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – celotna škoda
Škoda zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti preraste v samostojno obliko škode le v primeru izjemnih okoliščin - hudo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ki traja daljši čas – ali če to opravičujejo druge posebne okoliščine. V drugih primerih so neprijetnosti zaradi prikrajšanja v času zdravljenja upoštevne v okviru odmere odškodnine za fizične bolečine in nevšečnosti.
Ker tožeča stranka ni predložila dokazila, da je zavarovalnico pred vložitvijo tožbe pozvala na plačilo, je sodišče zakonske zamudne obresti od odškodnine za negmotno škodo pravilno priznalo od vložitve tožbe dalje.
obnova postopka – obnovitveni razlog - novi dokazi – pogoj za dovolitev obnove postopka – potrebna skrbnost – brez svoje krivde
Obnova postopka se sme dovoliti samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla navajati dejstev oz. uporabiti dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062886
OZ člen 198. SPZ člen 66.
uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine – plačilo uporabnine – korist od uporabe nepremičnine – uporaba tuje stvari v svojo korist – substancirano prerekanje – obrazloženo prerekanje
Tožnica ne uživa posesti nepremičnine na svojem solastninskem deležu, ker ji je toženec uporabo hiše prepovedal. Zato je upravičena do odmene za uporabo njenega solastnega deleža.