Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako da je odpoved treba šteti za zakonito. Iz tega razloga za tožbo s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi kršitev pravic v zvezi z izdajo obvestila, s katerim je tožena stranka ugotovila datum prenehanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, in se tožbo v tem delu zavrže.
Iz tožbenega zahtevka in iz izreka izpodbijane sodbe sicer ne izhaja, da gre za solidarno obveznost (kar je pravilno, glede na to, da glavni dolžnik in porok nista tožena z isto tožbo), vendar to ne pomeni, da bo lahko tožeča stranka v primeru, da bo uspela z izvršbo zoper glavnega dolžnika, uspešno uveljavljala (isto) terjatev v izvršbi tudi zoper toženca kot poroka. Slednji bo namreč lahko v morebitnem izvršilnem postopku ugovarjal, da je izvršba zoper njega neutemeljena, ker je obveznost zaradi plačila s strani glavnega dolžnika prenehala.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti (že) zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Zdravniško potrdilo je sicer javna listina, vendar to še ne pomeni, da je vsako zdravniško potrdilo tudi zdravniško opravičilo v smislu sedaj veljavne določbe 115. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062019
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 65, 65/2, 190.
pristojnost rednih sodišč – stvarno nepristojno sodišče - gospodarsko sodišče – specializirano sodišče – ara ob sklenitvi predpogodbe – predpogodba – pismo o nameri – utrditev obveznosti iz predpogodbe - neupravičena obogatitev
Dejstvo, da je v obravnavanem sporu odločilo „sodišče, specializirano za gospodarske spore“, ne pomeni absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 4. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Slednja je namreč podana le, če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste.
Tudi predpogodba, kakor je sodišče kvalificiralo dogovor z dne 22. 11. 2006, ki sta ga stranki sicer poimenovali »Pismo o nameri«, pomeni pogodbo in je torej tudi za utrditev obveznosti iz predpogodbe mogoče dogovoriti in izročiti aro.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-2.
neznani poslovni naslov – izbris družbe po uradni dolžnosti – sprememba poslovnega naslova – dolžnost vpisa subjekta
Dejstvo neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, družba v pritožbi priznava s trditvami, da je bila prisiljena odpovedati skladiščne in pisarniške prostore na naslovu A. 10 ter da je zato našla novo lokacijo poslovanja. Ob tako podanih trditvah pa bi lahko dosegla ustavitev postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le tako, da bi pravočasno predlagala tudi vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, česar pa ni storila.
ugovor zoper sklep o izvršbi – užitek - izbris iz zemljiške knjige
Dolžnik ne zanika, da sodba, s katero je bilo odločeno o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1 k.o. Vogrsko, ponovno na njegovo ime, še ni izvedena v zemljiški knjigi. Vendar pa je celo v takem primeru za potrebe izbrisa užitka iz zemljiške knjige potrebna izjava lastnika, t.i. enostransko zemljiškoknjižno dovolilo.
motenje posesti – sklepčnost tožbe – vložitev odgovora na tožbo – obrazloženost odgovora na tožbo - rok za posestno varstvo
Rok za uveljavljanje posestnega varstva je materialni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ob dejstvu, da toženec pravočasnosti zahteve za sodno varstvo ni ugovarjal, se je sodišče o pravočasnosti ustrezno izreklo na ta način, da je opredelilo obe časovni komponenti, ki sta pogoj za preizkus tega roka (čas vložitve tožbe in čas motenja) in posestno varstvo nudilo.
ZDR člen 82, 82/1, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo pred odpovedjo
Pisno opozorilo pred odpovedjo je pogoj za zakonitost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glede dokaznega bremena je dolžnost delodajalca le, da dokaže obstoj opozorila pred odpovedjo, vsebinsko neutemeljenost pa mora zatrjevati in dokazovati delavec. Ker v konkretnem primeru neutemeljenosti opozorila pred odpovedjo tožnik ni dokazal, je ta pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga izpolnjen.
formalni pogoji za glavni vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine
Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.
ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejale drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1.
Namen začasne odredbe je zavarovanje s tožbenim zahtevkom uveljavljane terjatve. Predlagana začasna odredba, s katero toženki prepoveduje bodoča motilna dejanja, ne omogoča zavarovanja tožbenega zahtevka, s katerim uveljavlja takojšen priklop elektrike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062021
OZ člen 240, 243, 243/1, 633, 633/3. ZPP člen 214, 214/2.
trditveno in dokazno breme - podjemna pogodba - skrite napake - procesno pobotanje - priznana dejstva - špedicijska pogodba - sodba presenečenja - ugovor pobotanja v pravdi
Zanikanje dogovora, iz katerega bi izhajala dolžnost tožene stranke, da plača stroške špedicije in uvoza, zadošča standardu obrazloženosti ugovora, ki terja prevalitev trditvenega bremena o tem, na kakšni pravni podlagi izvira terjatev tožeče stranke do tožene stranke, na tožečo stranko.
Ob odsotnosti trditev tožeče stranke v smeri nepredvidljivosti možnega nastanka škode, ki pa je bila odločilna za sodišče prve stopnje, saj je zavrnilo pobotni ugovor iz razloga, ker je ocenilo, da naj v konkretnem življenjskem primeru tožeča stranka ne bi mogla pričakovati nastanka kakršnihkoli škodljivih posledic, ki bi lahko nastale toženi stranki zaradi dobav izdelkov z zamudo, pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da je takšna sodba zanjo sodba presenečenja.
Ker je bil med strankama spor le o načinu delitve, je o tem odločilo sodišče (v nepravdnem postopku).Pri delitvi je pravilno upoštevalo višino deležev vsakega od solastnikov, kar je najpomembnejši kriterij.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Tožena stranka se pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na obstoj okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo omogoči zagovor. Dejstvo, da ga je na zagovor dvakrat vabila, dokazuje, da mu je zagovor nameravala omogočiti. Vendar je tožnik obe vabili prejel šele po dnevu predvidenega zagovora, tako da je treba šteti, da mu zagovor ni bil omogočen in da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi drugačnega obsega opravljanja nalog in naziva delovnega mesta, ki sta posledica spremembe dela v centralnem uredništvu in pri pripravi nalog, je prenehala potreba po opravljanju dela, kot je bilo opredeljeno v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Zaradi omenjene spremenjene organizacije dela in naziva delovnega mesta je lahko prišlo tudi do spremembe plače, nižja plača tožnika po novi pogodbi o zaposlitvi je posledica dejstva, da ne opravlja več zadolžitev, vezanih na delovno mesto urednika.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4. ZPP člen 343, 343/4.
prenehanje terjatve – neprijava terjatve v stečaju - pravni interes za pritožbo
Terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika, ki izhaja iz izpodbijane sodbe, je prenehala, ker je upnik ni uveljavljal v stečajnem postopku. Tako v primeru, če bi sodišče ugotovilo obstoj v pobot ugovarjane terjatve tožene stranke do tožeče stranke, kot tudi v primeru, če bi pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, bi sledila enaka pravna posledica, kot v primeru, če upnik v zakonskem roku ne prijavi terjatve v stečajnem postopku, to pa je izguba pravice upnika do sorazmernega plačila njegove terjatve iz stečajne mase.
sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe – pošten postopek – izvajanje dokazov
Če sodišče o večkratni spremembi tožbe ter ob nasprotovanju tožene stranke sami spremembi ne odloči s sklepom, marveč stranke šele v sodbi ugotovijo, o kateri tožbeni različici je sodišče sodilo, niso izpolnjeni standardi poštenega postopka.
Če skuša stranka s substanciranim dokaznim predlogom dokazovati pravno relevantna dejstva, mora sodišče dokaz izvesti, razen če bi ugotovilo, da je dokaz že a priori neprimeren za dokazovanje določenega dejstva ali pa če so ta dejstva že dokazana z drugimi dokazi.
Haška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25.10.1980 člen 3, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b, 13/2, 20, 30.
Uredba (ES) št. 2201/2003 člen 10, 11, 15, 28, 28/1, 31, 31/3, 31/3-47.
URS člen 14, 54, 56. ZZZDR člen 6.
pravočasna vložitev izvršilnega predloga - nezakonito odpeljan otrok - zahteva za vrnitev otroka - nasprotovanje otroka - vrnitev v nasprotju s koristjo otroka
V tem postopku je bilo potrebno uporabiti določbe Uredbe, ki v 11. členu izrecno napotuje na direktno uporabo Haaške konvencije z dne 25.10.1980, to je Konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 6.10.1980 - Konvencija (3., 12., 13. in 20. člen).
Ugotovljeno je, da je do začetka postopka za vrnitev otroka preteklo več kot eno leto, da se je otrok prilagodil novemu okolju (12. člen Konvencije), in da obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi oziroma pripeljan v neugoden položaj (točka b) 13. člena Konvencije), ter da bi vrnitev otroka pomenila kršitev temeljnih načel varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin države, ki ji je bila poslana zahteva (20. člen Konvencije)
izvršba na nepremičnino – nepremičninska izvršba – pristop k že začeti izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi - sklep o domiku – ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – več sredstev in predmetov izvršbe
Materialnopravno podlago za izpodbijano odločitev predstavlja 171. člen ZIZ, ki določa, da novi upnik, ki predlaga izvršbo na isto nepremičnino dolžnika, za katero že teče nepremičninska izvršba, pristopi k že začetemu izvršilnemu postopku drugega upnika, ki je nepremičninsko izvršbo zoper istega dolžnika začel prej. Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe tako ne morejo teči ločeno in vzporedno. In ker je k začeti izvršbi mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu (tretji odstavek 171. člena ZIZ), predmetna izvršba pa še ni v tej fazi postopka.