ZDR člen 130, 130/1, 147, 147/7. ZPIZ-1 člen 101, 101/3. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 147, 147/5.
povračilo stroškov za prehrano – delo s krajšim delovnim časom
Upoštevaje, da je imela tožnica s pravnomočno odločbo ZPIZ priznano pravico do dela s polovico delovnega časa, je upravičena do toplega obroka med delom oziroma do povračila stroškov za prehrano med delom ne glede na to, da ji je tožena stranka v določenem obdobju odredila opravljanje dela manj kot štiri ure na dan.
Ker je bil med strankama spor le o načinu delitve, je o tem odločilo sodišče (v nepravdnem postopku).Pri delitvi je pravilno upoštevalo višino deležev vsakega od solastnikov, kar je najpomembnejši kriterij.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – poskusno delo
Kasnejša sprememba določbe o plači v pogodbi o zaposlitvi ne vpliva na veljavnost določbe, s katero je bilo dogovorjeno šestmesečno poskusno delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka tožniku podala v času tako dogovorjenega poskusnega dela, ni zakonita.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – FINANČNO POSLOVANJE
VSL0053447
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2. ZFPPIPP člen 14, 16, 34.
izvršba na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – insolventnost dolžnika
Ugotovitev upravnega odbora, da je v družbi nastopilo stanje insolventnosti, nima še nikakršnih posledic na upnike, saj ni mogoče z internim aktom družbe poseči oziroma vplivati na pravice tretjih, torej na terjatve, ki jih imajo upniki do te družbe. Poleg tega pa je po določbi 16. člena ZFPPIPP insolventni dolžnik tista pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Tožena stranka se pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na obstoj okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo omogoči zagovor. Dejstvo, da ga je na zagovor dvakrat vabila, dokazuje, da mu je zagovor nameravala omogočiti. Vendar je tožnik obe vabili prejel šele po dnevu predvidenega zagovora, tako da je treba šteti, da mu zagovor ni bil omogočen in da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Tožnica ni v zadostni meri navedla dejstev o vseh elementih odškodninske odgovornosti toženih strank, ki bi utemeljevali nastanek zahtevane pravne posledice, to je plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. V dejanski podlagi tožbe namreč ni ustreznih trditev o protipravnosti ravnanja, o naklepu kot obliki krivde, ki mora biti podana, da oškodovanec lahko uveljavlja povrnitev škode neposredno od delavca, o vzročni zvezi med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala zaradi poslabšanja zdravja.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode – načelo objektivizacije odškodnine – stroški postopka – odmera stroškov – nesporen temelj zahtevka – načelo uspeha v postopku – uspeh po temelju in višini
Zgolj dejstvo zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne predstavlja pravno priznane nepremoženjske škode. Za utemeljenost prisoje denarne odškodnine iz tega naslova mora obstajati in biti zatrjevana tudi ustrezna intenzivnost oziroma trajanje duševnih bolečin. Izvedenec je pojasnil, da so takšne posledice, kakor jih je zaradi poškodbe utrpela tožeča stranka, tako malenkostne, da jih večina ljudi sploh ne opazi.
vročanje – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – več pooblaščencev
Rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Zakon pri tem ne dela razlike med pooblaščencem, ki ni odvetnik, in pooblaščencem, ki to je.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064059
SZ-1 člen 30, 32, 53, 55. OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 8, 212.
spor majhne vrednosti - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi – delilnik stroškov - določitev solastniških deležev - sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij – trditvena podlaga – pomen dokazov
Upravnik lahko stroške razdeli in izterja le na način, kot je določen v pogodbi o upravljanju ali ga določi sodišče v nepravdnem postopku. Delilnik stroškov, ki ga izdela sam upravnik, ustreznega dogovora ne predstavlja.
Stroški upravljanja se delijo glede na vrednost solastniškega deleža, zato kriterij po 2. odst. 393. čl. OZ ne pride v poštev.
Trditveno in dokazno breme glede višine solastniškega deleža, ki ga je upravnik (tožnik) upošteval pri izračunu stroškov obratovanja in upravljanja, je na strani tožnika.
Ni naloga sodišča, da samo z listanjem po dokazih (obširni dokumentaciji) odkriva pravno odločilna dejstva, temveč njihov obstoj z izvajanjem dokazov le preizkusi.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-2.
neznani poslovni naslov – izbris družbe po uradni dolžnosti – sprememba poslovnega naslova – dolžnost vpisa subjekta
Dejstvo neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, družba v pritožbi priznava s trditvami, da je bila prisiljena odpovedati skladiščne in pisarniške prostore na naslovu A. 10 ter da je zato našla novo lokacijo poslovanja. Ob tako podanih trditvah pa bi lahko dosegla ustavitev postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le tako, da bi pravočasno predlagala tudi vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, česar pa ni storila.
Ker do 20.2.2010 o tožbi v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, določilo zakona, na katerem temelji izpodbijana sodba, pa je razveljavljeno (in ga zato ni mogoče upoštevati v pritožbenem postopku), se je izkazala odločba sodišča prve stopnje kot nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062353
ZD člen 10, 10/1, 22, 126, 126-4. ZZZDR člen 13, 35.
zakonska zveza – dedovanje zakonca – izguba dedne pravice zakonca – odsotnost življenjske skupnosti
Ker gre v posledici odsotnosti življenjske skupnosti odvzeto pravico do dedovanja opredeliti kot izjemo od splošnega pravila, jo je potrebno že iz tega razloga ozko razlagati. Smisel tovrstne določbe gre iskati v položajih, ko zakonca zakonske zveze sicer formalno nista razvezala, med njima pa ni več čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, razumevanja, zaupanja in medsebojne pomoči (3) kot bistvenih elementov zakonske zveze, ko torej njuna zakonska zveza „obstaja le še na papirju“.
Zgolj odsotnost skupnega bivanja in odsotnost vsakodnevnih stikov sama po sebi nista dovolj za zaključek, da je življenjska skupnost med zakoncema trajno prenehala, če sta se zakonca še naprej družila, četudi ne vsakodnevno, ohranila čustveno navezanost, medsebojno pomoč v bolezni, v primeru smrti želela finančno pomagati drug drugemu, skupaj preživljala počitnice in podobno.
Smisel oporočnega dedovanja je v odstopu od zakonsko določenega kroga dedičev in ne v njegovem podvajanju.
trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti – obračun zakonskih zamudnih obresti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – dodatna dela
Tožeča stranka je predlogu za izvršbo priložila obračun zakonskih zamudnih obresti, iz katerega izhajajo podatki o zapadlosti vsakega posameznega zneska in datumi delnih plačil in dokončnega plačila. S tem je izpolnila svoje trditveno in dokazno breme.
formalni pogoji za glavni vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine
Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.
ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejale drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1.
odškodninska odgovornost služb, ki opravljajo komunalno dejavnost – vzdrževanje javnih površin
Od vzdrževalcev javnih površin je mogoče pričakovati le razumno mero skrbnosti. Nerealno je pričakovanje, da bi bile vse javne površine, med katere sodijo tudi poti na pokopališču, v zimskem času v celoti očiščene snega in posute s soljo v primeru nevarnosti poledice. Tudi dolžnost uporabnikov poti je, da se zimskim razmeram prilagodijo in hodijo le po tistih delih poti, ki so za hojo varni.
motenje posesti – sklepčnost tožbe – vložitev odgovora na tožbo – obrazloženost odgovora na tožbo - rok za posestno varstvo
Rok za uveljavljanje posestnega varstva je materialni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ob dejstvu, da toženec pravočasnosti zahteve za sodno varstvo ni ugovarjal, se je sodišče o pravočasnosti ustrezno izreklo na ta način, da je opredelilo obe časovni komponenti, ki sta pogoj za preizkus tega roka (čas vložitve tožbe in čas motenja) in posestno varstvo nudilo.
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/3, 220, 220/1. ZKP člen 358.
velika tatvina – poškodovanje tuje stvari - navidezni realni stek – zavestna sestavina direktnega naklepa glede kvalifikatornih okoliščin pri veliki tatvini – zavest o veliki vrednosti stvari
V kolikor storilec kaznivega dejanja tatvine stvar iz tega kaznivega dejanja uniči, ni realnega steka med kaznivima dejanjema tatvine in poškodovanja tuje stvari.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
ustavitev izvršbe – ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog dolžnika za odlog izvršbe – predpostavke za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev v obrazložitvi sklepa ni z ničemer obrazložilo, ko ni navedlo ne dejanske, ne pravne podlage za sprejeto odločitev. Neobrazložene odločitve ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tozadevne pritožbene navedbe dolžnice.
Starost dolžnice in posledično njena pridobitna nesposobnost niso posebne okoliščine v smislu drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi opravičevale odlog izvršbe.