CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062357
ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 104, 525, 526, 599, 599/2.
prekoračitev tožbenega zahtevka – objektivne meje pravnomočnosti - leasing pogodba – elementi zakupne pogodbe – elementi prodaje na obroke – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – upravičenja strank – razveza pogodbe – ničnost pogodbenih določil
Kljub nekaterim določbam pogodbe, v katerih je najti elemente zakupne pogodbe, dogovor pravdnih strank, da riziko pravnih napak na stvari nosi leasingojemalec, izhajajoč iz tega, da leasingodajalec ni sodeloval ne pri izbiri predmeta, ne njegovega dobavitelja, bistvo njegove zaveze pa je v zagotovitvi finančnih sredstev in ne uporabe stvari, ni mogoče šteti kot ničen.
Predpostavka veljavnosti sklenjene leasing pogodbe pogodbenima strankama nalaga izpolnjevanje v njej dogovorjenih obveznosti, konkretno toženi stranki plačilo do konca glavne obravnave že zapadlih obrokov. Te mora skladno z določbo 2. odstavka 313. člena ZPP in tožbenim zahtevkom tožeče stranke poravnati v 15-ih dneh, plačilo preostalih obrokov pa bo tožena stranka zavezana poravnati ob njihovi dospelosti, ob odsotnosti prostovoljne izpolnitve tudi ob ustreznem tožbenem zahtevku, saj ti niso zajeti z objektivnimi mejami pravnomočnosti te sodbe.
Namen začasne odredbe je zavarovanje s tožbenim zahtevkom uveljavljane terjatve. Predlagana začasna odredba, s katero toženki prepoveduje bodoča motilna dejanja, ne omogoča zavarovanja tožbenega zahtevka, s katerim uveljavlja takojšen priklop elektrike.
Stranka mora oprostitev plačila sodnih taks določno predlagati in ne zadošča, da pritožbi predloži zgolj obrazec o premoženjskem stanju. Brez strankinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče o oprostitvi ne more odločiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – poskusno delo
Kasnejša sprememba določbe o plači v pogodbi o zaposlitvi ne vpliva na veljavnost določbe, s katero je bilo dogovorjeno šestmesečno poskusno delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka tožniku podala v času tako dogovorjenega poskusnega dela, ni zakonita.
Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako da je odpoved treba šteti za zakonito. Iz tega razloga za tožbo s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi kršitev pravic v zvezi z izdajo obvestila, s katerim je tožena stranka ugotovila datum prenehanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, in se tožbo v tem delu zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0061353
SZ-1 člen 30 .
upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – verzija – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov
Ker ni bila sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, ki bi določala drugačen ključ delitve stroškov, bi morala tožeča stranka skladno s tedaj veljavnim 30. členom SZ-1 toženi stranki obračunavati porabljeno vodo v skladu z njenim solastniškim deležem.
Skladno s sodno prakso so veljavni naknadni ustni dogovori o posameznih sestavinah pogodbe o zaposlitvi, med katere sodi plača. Ker je tožena stranka v konkretnem sporu dokazala obstoj takšnega ustnega dogovora s tožnikom, njegov tožbeni zahtevek do višje plače, kot je bila prvotno dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ni utemeljen.
sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe – pošten postopek – izvajanje dokazov
Če sodišče o večkratni spremembi tožbe ter ob nasprotovanju tožene stranke sami spremembi ne odloči s sklepom, marveč stranke šele v sodbi ugotovijo, o kateri tožbeni različici je sodišče sodilo, niso izpolnjeni standardi poštenega postopka.
Če skuša stranka s substanciranim dokaznim predlogom dokazovati pravno relevantna dejstva, mora sodišče dokaz izvesti, razen če bi ugotovilo, da je dokaz že a priori neprimeren za dokazovanje določenega dejstva ali pa če so ta dejstva že dokazana z drugimi dokazi.
trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti – obračun zakonskih zamudnih obresti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – dodatna dela
Tožeča stranka je predlogu za izvršbo priložila obračun zakonskih zamudnih obresti, iz katerega izhajajo podatki o zapadlosti vsakega posameznega zneska in datumi delnih plačil in dokončnega plačila. S tem je izpolnila svoje trditveno in dokazno breme.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064059
SZ-1 člen 30, 32, 53, 55. OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 8, 212.
spor majhne vrednosti - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi – delilnik stroškov - določitev solastniških deležev - sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij – trditvena podlaga – pomen dokazov
Upravnik lahko stroške razdeli in izterja le na način, kot je določen v pogodbi o upravljanju ali ga določi sodišče v nepravdnem postopku. Delilnik stroškov, ki ga izdela sam upravnik, ustreznega dogovora ne predstavlja.
Stroški upravljanja se delijo glede na vrednost solastniškega deleža, zato kriterij po 2. odst. 393. čl. OZ ne pride v poštev.
Trditveno in dokazno breme glede višine solastniškega deleža, ki ga je upravnik (tožnik) upošteval pri izračunu stroškov obratovanja in upravljanja, je na strani tožnika.
Ni naloga sodišča, da samo z listanjem po dokazih (obširni dokumentaciji) odkriva pravno odločilna dejstva, temveč njihov obstoj z izvajanjem dokazov le preizkusi.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi drugačnega obsega opravljanja nalog in naziva delovnega mesta, ki sta posledica spremembe dela v centralnem uredništvu in pri pripravi nalog, je prenehala potreba po opravljanju dela, kot je bilo opredeljeno v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Zaradi omenjene spremenjene organizacije dela in naziva delovnega mesta je lahko prišlo tudi do spremembe plače, nižja plača tožnika po novi pogodbi o zaposlitvi je posledica dejstva, da ne opravlja več zadolžitev, vezanih na delovno mesto urednika.
vročanje – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – več pooblaščencev
Rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Zakon pri tem ne dela razlike med pooblaščencem, ki ni odvetnik, in pooblaščencem, ki to je.
Tožnik je v pritožbi uspešno izpodbil procesno dejstvo, da tožbe v danem roku ni popravil. Takšna ugotovitev pritožbenega sodišča o procesnem dejstvu nalaga razveljavitev sklepa o zavrženju tožbe.
Iz tožbenega zahtevka in iz izreka izpodbijane sodbe sicer ne izhaja, da gre za solidarno obveznost (kar je pravilno, glede na to, da glavni dolžnik in porok nista tožena z isto tožbo), vendar to ne pomeni, da bo lahko tožeča stranka v primeru, da bo uspela z izvršbo zoper glavnega dolžnika, uspešno uveljavljala (isto) terjatev v izvršbi tudi zoper toženca kot poroka. Slednji bo namreč lahko v morebitnem izvršilnem postopku ugovarjal, da je izvršba zoper njega neutemeljena, ker je obveznost zaradi plačila s strani glavnega dolžnika prenehala.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti (že) zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Zdravniško potrdilo je sicer javna listina, vendar to še ne pomeni, da je vsako zdravniško potrdilo tudi zdravniško opravičilo v smislu sedaj veljavne določbe 115. člena ZPP.
neposlovna odškodninska odgovornost - poseg v osebnostne pravice - protipravnost ravnanja – možnost izjave zavarovanca
Tožnica v pritožbi ponovno navaja, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker tožnici ni dala možnosti, da se pred izplačilom odškodnine T. Z. izjasni glede okoliščin prometne nesreče med njima. Takšno ravnanje ni protipravno, tožbeni zahtevek tožnice zato ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062353
ZD člen 10, 10/1, 22, 126, 126-4. ZZZDR člen 13, 35.
zakonska zveza – dedovanje zakonca – izguba dedne pravice zakonca – odsotnost življenjske skupnosti
Ker gre v posledici odsotnosti življenjske skupnosti odvzeto pravico do dedovanja opredeliti kot izjemo od splošnega pravila, jo je potrebno že iz tega razloga ozko razlagati. Smisel tovrstne določbe gre iskati v položajih, ko zakonca zakonske zveze sicer formalno nista razvezala, med njima pa ni več čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, razumevanja, zaupanja in medsebojne pomoči (3) kot bistvenih elementov zakonske zveze, ko torej njuna zakonska zveza „obstaja le še na papirju“.
Zgolj odsotnost skupnega bivanja in odsotnost vsakodnevnih stikov sama po sebi nista dovolj za zaključek, da je življenjska skupnost med zakoncema trajno prenehala, če sta se zakonca še naprej družila, četudi ne vsakodnevno, ohranila čustveno navezanost, medsebojno pomoč v bolezni, v primeru smrti želela finančno pomagati drug drugemu, skupaj preživljala počitnice in podobno.
Smisel oporočnega dedovanja je v odstopu od zakonsko določenega kroga dedičev in ne v njegovem podvajanju.
ZDR člen 82, 82/1, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo pred odpovedjo
Pisno opozorilo pred odpovedjo je pogoj za zakonitost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glede dokaznega bremena je dolžnost delodajalca le, da dokaže obstoj opozorila pred odpovedjo, vsebinsko neutemeljenost pa mora zatrjevati in dokazovati delavec. Ker v konkretnem primeru neutemeljenosti opozorila pred odpovedjo tožnik ni dokazal, je ta pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga izpolnjen.
Ker je bil med strankama spor le o načinu delitve, je o tem odločilo sodišče (v nepravdnem postopku).Pri delitvi je pravilno upoštevalo višino deležev vsakega od solastnikov, kar je najpomembnejši kriterij.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Tožena stranka se pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na obstoj okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo omogoči zagovor. Dejstvo, da ga je na zagovor dvakrat vabila, dokazuje, da mu je zagovor nameravala omogočiti. Vendar je tožnik obe vabili prejel šele po dnevu predvidenega zagovora, tako da je treba šteti, da mu zagovor ni bil omogočen in da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.