SPZ člen 10. ZD člen 72, 72/1, 210, 201/2, 201/2-1.
napotitev na pravdo – ustna oporoka – dokazovanje veljavnosti oporoke – izredne razmere pri napravi oporoke – spor o dejanskih vprašanjih – lastninska pravica na nepremičnini – zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice – manj verjetna pravica – vlaganje v nepremičnino
Ustna oporoka velja samo v primeru, ko zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. Vprašanje obstoja izrednih razmer je potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej. Ker je med dediči spor o dejanskih okoliščinah v zvezi s tem vprašanjem, je zapuščinsko sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče napotilo na pravdo.
roki – podaljšanje roka – rok za podajo pripomb na izvedensko mnenje – nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko – pravica do izjave v postopku
Pravice stranke do izjave ni mogoče razumeti ločeno od pravic in ravnanj njenega pooblaščenca. Vsa pravdna dejanja pooblaščenca (tako aktivna kot pasivna) učinkujejo neposredno v sferi stranke. Okoliščina, da stranko zastopa pooblaščenec, ne sme povzročiti bremen nasprotni stranki ali zastojev v postopku.
OZ člen 393, 393/1, 418. SPZ člen 141, 148. ZZK-1 člen 189.
vknjižba hipoteke – delni prenos že obstoječe hipoteke na novega upnika – vrstni red poplačila
Skladno s pogodbenim dogovorom je hipoteka prešla na prevzemnika do višine prenesene terjatve. S tem hipoteko pridobi več upnikov, ne nastane pa nova hipoteka.
Upnik, ki je pridobil le del hipotekarno zavarovane terjatve, lahko samostojno razpolaga s svojim delom prej enotne terjatve, ne pa s hipoteko, ki je bila ustanovljena v zavarovanje prej enotne terjatve.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – razlastitveni postopek – nujni postopek – izvršljivost pred pravnomočnostjo – odškodnina zaradi razlastitve – zamuda z izpolnitvijo – nastop zamude – zakonske zamudne obresti
Nasprotna udeleženka ni v zamudi šele z izdajo odločbe sodišča prve stopnje, pač pa že od vložitve predloga, saj je tedaj jasno, da sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu ne bo.
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o predznambi pridobitve hipoteke na dolžnikovi nepremičnini na podlagi sklepa o predhodni odredbi, s katero je izvršilno sodišče odredilo predznambo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini.
Predznambe ni potrebno opravičevati s predlogom za vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke, ampak se opravi po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.
zavrženje pritožbe - pooblastilo za zastopanje - ustavna pravica do pravnega sredstva - načelo pravne države
Stališče, da z odločbo o brezplačni pravni pomoči za zastopanje stranke pred sodiščem II. stopnje poimensko določen odvetnik, brez dodatno predloženega pisnega pooblastila, ne more uspešno vložiti pritožbe, pomeni spreminjanje ustaljene sodne prakse. Zavrženje pritožbe, ki jo je tako določen odvetnik vložil, ne da bi ji priložil pooblastilo (k predložitvi pooblastila tudi ni bil pozvan), je v nasprotju z ustavno pravico do pravnega sredstva, pomeni pa tudi kršitev načela pravne države.
jamčevanje za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne “škode“ je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov – faza priprav na glavno obravnavo – nedovoljena pritožba
Pravna podlaga za izdajo sklepa o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov v fazi priprav na glavno obravnavo, ni v določilu II. odst. 83. čl. ZKP, temveč v določilu 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP. Sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe pa se smejo po določilu III. odst. 399. čl. ZKP izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Izjema je predvidena le v primeru, ko sodnik izda sklep o izločitvi obvestil iz 83. čl. ZKP (določilo III. in IV. odst. 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP). Izjema torej ni predvidena za primer, ko sodišče ne ugodi predlogu za izločitev dokazov. Pritožba zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za izločitev dokazov, v tej fazi postopka ni dovoljena.
začasna odredba – predlog za izterjavo denarne kazni – zagotavljanje dela
Ker je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je tožena stranka tožnici zagotavljala delo v okviru pogodbe o zaposlitvi, tako da ni kršila svoje obveznosti iz sklepa o začasni odredbi, tožničin predlog za izterjavo denarne kazni po sklepu o začasni odredbi ni utemeljen.
obligatornost glavne obravnave – sporna dejstva – zahteva strankepo opravi obravnave – spor majhne vrednosti
Kadar je dejansko stanje v sporu majhne vrednosti med strankama sporno in ena od strank zahteva, da sodišče opravi narok za glavno obravnavo, ni pogojev za izdajo odločbe brez razpisa naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0062016
ZUstS člen 44. ZPP člen 32, 32/1, 32/1-6, 44, 44/2, 45, 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZS člen 103, 103/2. ZASP člen 159, 159/4.
nepopolna tožba – tožba vložena po odvetniku – ustavna razveljavitvena odločba – sorodne glasbene pravice – pristojnost sodišča za avtorske spore – sklepčnost zahtevka – mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
Zakon o ustavnem sodišču v 44. členu določa, da se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je zadevna ustavna odločba, čeprav je začela učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa (dne 03. 05. 2010), narekovala njegovo razveljavitev.
Ko bo sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v tem delu, naj najprej preizkusi tožbene navedbe z vidika sklepčnosti zahtevka; s tem v zvezi se bo treba postaviti na stališče, ali ima tožeča stranka na podlagi določila 4. odst. 159. čl. ZASP sploh pravico zahtevati mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov, ali pa to določilo uzakonja zgolj takšno dolžnost tožene stranke.
V primeru, v katerem gre za spor iz izkoriščanja sorodnih glasbenih pravic, pristojnost sodišča ni odvisna od opredelitve vrednosti spornega predmeta.
odvzem predmetov – motorno vozilo - okoliščine za odmero stranske sankcije – vožnja pod vplivom alkohola
Pri izreku stranske sankcije odvzema predmetov obdolžencu, ki je lastnik odvzetega predmeta, je potrebno uporabiti splošna pravila za odmero sankcij in upoštevati okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja. Kriterije iz II. odst. 25. čl. ZP-1 pa sodišče upošteva le, kadar izreka odvzem predmetov, ki niso last obdolženca.
odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - odpovedni rok
Kršitev določila o dolžini odpovednega roka s strani etažnih lastnikov ne more imeti negativnih posledic za upravnika. Če etažni lastniki to dolžnost kršijo, če upravniku po vročitvi odpovedi ne omogočijo in ne dopustijo opravljanja upravniških storitev v zakonskem odpovednem roku, od upravnika ni mogoče zahtevati, da pri pogodbi vztraja.
Odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepal s tretjimi osebami. Zato ima upravnik ob prenehanju upravljanja določene obveznosti, ki jih mora opraviti, da se razreši poslov upravljanja.
spor o nedopustnosti izvršbe – stvarna pristojnost
Spor o nedopustnosti izvršbe je spor o tem, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznosti iz izvršilnega naslova, in ne spor o pravicah, obveznostih ali odgovornostih iz delovnega razmerja. Iz tega razloga za odločanje ni pristojno delovno sodišče, ampak redno sodišče.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da so bili medsebojni odnosi med strankama porušeni oziroma da tožena stranka nima več zaupanja v tožnika, utemeljeno sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnika bi lahko trajalo najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, vendar je – ker se je tožnik naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu – pravilna odločitev, da mu je delovno razmerje prenehalo na zadnji dan dela pri toženi stranki, saj nadalje ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju za polni delovni čas pri dveh delodajalcih.
Zaradi ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik za čas do odločitve sodišča prve stopnje upravičen do reparacije, to je do razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženi stranki, in plače, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu. Takšna odločitev ima naravo vmesne sodbe, kar pomeni, da bo tožnik, v kolikor tožena stranka svoje obveznosti ne bo prostovoljno izvršila, moral vložiti novo tožbo, s katero bo postavil po višini opredeljen tožbeni zahtevek za plačilo reparacije oziroma prikrajšanja pri plači.
neposlovna odškodninska odgovornost - poseg v osebnostne pravice - protipravnost ravnanja – možnost izjave zavarovanca
Tožnica v pritožbi ponovno navaja, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker tožnici ni dala možnosti, da se pred izplačilom odškodnine T. Z. izjasni glede okoliščin prometne nesreče med njima. Takšno ravnanje ni protipravno, tožbeni zahtevek tožnice zato ni utemeljen.
Iz tožbenega zahtevka in iz izreka izpodbijane sodbe sicer ne izhaja, da gre za solidarno obveznost (kar je pravilno, glede na to, da glavni dolžnik in porok nista tožena z isto tožbo), vendar to ne pomeni, da bo lahko tožeča stranka v primeru, da bo uspela z izvršbo zoper glavnega dolžnika, uspešno uveljavljala (isto) terjatev v izvršbi tudi zoper toženca kot poroka. Slednji bo namreč lahko v morebitnem izvršilnem postopku ugovarjal, da je izvršba zoper njega neutemeljena, ker je obveznost zaradi plačila s strani glavnega dolžnika prenehala.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti (že) zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Zdravniško potrdilo je sicer javna listina, vendar to še ne pomeni, da je vsako zdravniško potrdilo tudi zdravniško opravičilo v smislu sedaj veljavne določbe 115. člena ZPP.