ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršba - izročitev določenih stvari
Izvršilni naslov dolžniku nalaga, da je dolžan upniku izročiti konkretne premičnine: 32 fasciklov, ki vsebujejo poslovne listine in spise, ki se nanašajo na poslovanje tožeče stranke. Izvršba se opravi po 214. in 215. členu ZIZ.
SPZ člen 10. ZD člen 72, 72/1, 210, 201/2, 201/2-1.
napotitev na pravdo – ustna oporoka – dokazovanje veljavnosti oporoke – izredne razmere pri napravi oporoke – spor o dejanskih vprašanjih – lastninska pravica na nepremičnini – zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice – manj verjetna pravica – vlaganje v nepremičnino
Ustna oporoka velja samo v primeru, ko zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. Vprašanje obstoja izrednih razmer je potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej. Ker je med dediči spor o dejanskih okoliščinah v zvezi s tem vprašanjem, je zapuščinsko sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče napotilo na pravdo.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. Odlok o zimski službi Mestne občine Ljubljana člen 10.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – opustitev kot protipravno ravnanje – opustitev čiščenja snega - poledenela pot – zavezanec za zimsko čiščenje
Za presojo odškodninske odgovornosti zaradi opustitve čiščenja snega in ledu ni odločilno samo lastništvo, temveč namembnost in dejanska uporaba površine.
predpogodba – opcija povratne prodaje – časovna omejenost pravice do povratne prodaje – rok za uveljavitev pravice do povratne prodaje
Roka za uveljavitev pravice do povratne prodaje pravdni stranki v Predpogodbi nista določili, vendar pa to ne pomeni, da rok, v katerem bi tožena stranka od tožeče stranke lahko zahtevala povratno prodajo, ni določljiv. 289. člen OZ namreč določa splošno pravilo, da se čas izpolnitve določi glede na okoliščine konkretnega primera. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok, v katerem bi tožena stranka lahko uveljavila svojo pravico do povratne prodaje, enak roku, v katerem bi lahko zahtevala izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, to je sklenitev glavne pogodbe. Dokler ima namreč tožena stranka možnost uveljaviti pravico do sklenitve glavne pogodbe, mora imeti tudi možnost uveljaviti sankcijo za neizpolnitev te obveznosti, to je pravico do povratne prodaje.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - vzročna zveza - posledice poškodbe iz škodnega dogodka
Zdravljenje je bilo zaključeno že v februarju 2000, ko je bilo tožnikovo stanje stabilizirano in že tedaj je tožnik moral in mogel vedeti za obseg svoje škode kot posledice poškodbe z dne 24.1.2000. Tedaj je začel teči tudi zastaralni rok za tožnikovo terjatev iz tega dogodka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0061341
ZZK-1 člen 5, 243. OZ člen 86, 94, 256, 256/1, 257, 257/1, 266.
izbrisna tožba – neveljavnost pogodbe - izpodbojnost in ničnost pogodbe - pridobitev lastninske pravice – prepoved odtujitve in obremenitve – zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice – začetek učinkovanja vpisov – učinkovanje začasne odredbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Izdana začasna odredba, glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice bodočega lastnika predstavlja fikcijo, da je prodajalec za nepremičnino že izdal zemljiškoknjižno dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nima enakih posledic kot splošna izpodbojnost pravnega posla, ampak učinkuje samo v razmerju med strankama izpodbojnega razmerja. Zato sodišče v sodni odločbi ne izreče neveljavnosti izpodbijanega pravnega dejanja, ampak le ugotavlja, da to dejanje nima učinka proti tožniku. Sodba je dajatvena in nima konstitutivnih elementov.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov – faza priprav na glavno obravnavo – nedovoljena pritožba
Pravna podlaga za izdajo sklepa o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov v fazi priprav na glavno obravnavo, ni v določilu II. odst. 83. čl. ZKP, temveč v določilu 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP. Sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe pa se smejo po določilu III. odst. 399. čl. ZKP izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Izjema je predvidena le v primeru, ko sodnik izda sklep o izločitvi obvestil iz 83. čl. ZKP (določilo III. in IV. odst. 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP). Izjema torej ni predvidena za primer, ko sodišče ne ugodi predlogu za izločitev dokazov. Pritožba zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za izločitev dokazov, v tej fazi postopka ni dovoljena.
začasna odredba – predlog za izterjavo denarne kazni – zagotavljanje dela
Ker je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je tožena stranka tožnici zagotavljala delo v okviru pogodbe o zaposlitvi, tako da ni kršila svoje obveznosti iz sklepa o začasni odredbi, tožničin predlog za izterjavo denarne kazni po sklepu o začasni odredbi ni utemeljen.
obligatornost glavne obravnave – sporna dejstva – zahteva strankepo opravi obravnave – spor majhne vrednosti
Kadar je dejansko stanje v sporu majhne vrednosti med strankama sporno in ena od strank zahteva, da sodišče opravi narok za glavno obravnavo, ni pogojev za izdajo odločbe brez razpisa naroka.
jamčevanje za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne “škode“ je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0062016
ZUstS člen 44. ZPP člen 32, 32/1, 32/1-6, 44, 44/2, 45, 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZS člen 103, 103/2. ZASP člen 159, 159/4.
nepopolna tožba – tožba vložena po odvetniku – ustavna razveljavitvena odločba – sorodne glasbene pravice – pristojnost sodišča za avtorske spore – sklepčnost zahtevka – mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
Zakon o ustavnem sodišču v 44. členu določa, da se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je zadevna ustavna odločba, čeprav je začela učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa (dne 03. 05. 2010), narekovala njegovo razveljavitev.
Ko bo sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v tem delu, naj najprej preizkusi tožbene navedbe z vidika sklepčnosti zahtevka; s tem v zvezi se bo treba postaviti na stališče, ali ima tožeča stranka na podlagi določila 4. odst. 159. čl. ZASP sploh pravico zahtevati mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov, ali pa to določilo uzakonja zgolj takšno dolžnost tožene stranke.
V primeru, v katerem gre za spor iz izkoriščanja sorodnih glasbenih pravic, pristojnost sodišča ni odvisna od opredelitve vrednosti spornega predmeta.
odvzem predmetov – motorno vozilo - okoliščine za odmero stranske sankcije – vožnja pod vplivom alkohola
Pri izreku stranske sankcije odvzema predmetov obdolžencu, ki je lastnik odvzetega predmeta, je potrebno uporabiti splošna pravila za odmero sankcij in upoštevati okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja. Kriterije iz II. odst. 25. čl. ZP-1 pa sodišče upošteva le, kadar izreka odvzem predmetov, ki niso last obdolženca.
odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - odpovedni rok
Kršitev določila o dolžini odpovednega roka s strani etažnih lastnikov ne more imeti negativnih posledic za upravnika. Če etažni lastniki to dolžnost kršijo, če upravniku po vročitvi odpovedi ne omogočijo in ne dopustijo opravljanja upravniških storitev v zakonskem odpovednem roku, od upravnika ni mogoče zahtevati, da pri pogodbi vztraja.
Odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepal s tretjimi osebami. Zato ima upravnik ob prenehanju upravljanja določene obveznosti, ki jih mora opraviti, da se razreši poslov upravljanja.
spor o nedopustnosti izvršbe – stvarna pristojnost
Spor o nedopustnosti izvršbe je spor o tem, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznosti iz izvršilnega naslova, in ne spor o pravicah, obveznostih ali odgovornostih iz delovnega razmerja. Iz tega razloga za odločanje ni pristojno delovno sodišče, ampak redno sodišče.
Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako da je odpoved treba šteti za zakonito. Iz tega razloga za tožbo s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi kršitev pravic v zvezi z izdajo obvestila, s katerim je tožena stranka ugotovila datum prenehanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, in se tožbo v tem delu zavrže.
Namen začasne odredbe je zavarovanje s tožbenim zahtevkom uveljavljane terjatve. Predlagana začasna odredba, s katero toženki prepoveduje bodoča motilna dejanja, ne omogoča zavarovanja tožbenega zahtevka, s katerim uveljavlja takojšen priklop elektrike.
ZDR člen 130, 130/1, 147, 147/7. ZPIZ-1 člen 101, 101/3. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 147, 147/5.
povračilo stroškov za prehrano – delo s krajšim delovnim časom
Upoštevaje, da je imela tožnica s pravnomočno odločbo ZPIZ priznano pravico do dela s polovico delovnega časa, je upravičena do toplega obroka med delom oziroma do povračila stroškov za prehrano med delom ne glede na to, da ji je tožena stranka v določenem obdobju odredila opravljanje dela manj kot štiri ure na dan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062353
ZD člen 10, 10/1, 22, 126, 126-4. ZZZDR člen 13, 35.
zakonska zveza – dedovanje zakonca – izguba dedne pravice zakonca – odsotnost življenjske skupnosti
Ker gre v posledici odsotnosti življenjske skupnosti odvzeto pravico do dedovanja opredeliti kot izjemo od splošnega pravila, jo je potrebno že iz tega razloga ozko razlagati. Smisel tovrstne določbe gre iskati v položajih, ko zakonca zakonske zveze sicer formalno nista razvezala, med njima pa ni več čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, razumevanja, zaupanja in medsebojne pomoči (3) kot bistvenih elementov zakonske zveze, ko torej njuna zakonska zveza „obstaja le še na papirju“.
Zgolj odsotnost skupnega bivanja in odsotnost vsakodnevnih stikov sama po sebi nista dovolj za zaključek, da je življenjska skupnost med zakoncema trajno prenehala, če sta se zakonca še naprej družila, četudi ne vsakodnevno, ohranila čustveno navezanost, medsebojno pomoč v bolezni, v primeru smrti želela finančno pomagati drug drugemu, skupaj preživljala počitnice in podobno.
Smisel oporočnega dedovanja je v odstopu od zakonsko določenega kroga dedičev in ne v njegovem podvajanju.