predpogodba – opcija povratne prodaje – časovna omejenost pravice do povratne prodaje – rok za uveljavitev pravice do povratne prodaje
Roka za uveljavitev pravice do povratne prodaje pravdni stranki v Predpogodbi nista določili, vendar pa to ne pomeni, da rok, v katerem bi tožena stranka od tožeče stranke lahko zahtevala povratno prodajo, ni določljiv. 289. člen OZ namreč določa splošno pravilo, da se čas izpolnitve določi glede na okoliščine konkretnega primera. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok, v katerem bi tožena stranka lahko uveljavila svojo pravico do povratne prodaje, enak roku, v katerem bi lahko zahtevala izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, to je sklenitev glavne pogodbe. Dokler ima namreč tožena stranka možnost uveljaviti pravico do sklenitve glavne pogodbe, mora imeti tudi možnost uveljaviti sankcijo za neizpolnitev te obveznosti, to je pravico do povratne prodaje.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. Odlok o zimski službi Mestne občine Ljubljana člen 10.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – opustitev kot protipravno ravnanje – opustitev čiščenja snega - poledenela pot – zavezanec za zimsko čiščenje
Za presojo odškodninske odgovornosti zaradi opustitve čiščenja snega in ledu ni odločilno samo lastništvo, temveč namembnost in dejanska uporaba površine.
Iz samih trditev tožeče stranke izhaja, da ima poleg tožeče stranke tudi prvotožena stranka priznano izključno pravico do blagovne znamke, s katero je zaščiten enak znak, to je beseda Metalcamp. Gre torej za kolizijo dveh izključnih pravic tožeče in prvotožene stranke, pri čemer tožeča stranka s tožbo, prvotožena stranka pa z nasprotno tožbo uveljavljata tožbena zahtevka na izbris blagovne znamke nasprotne stranke iz registra. V kolikor bo katera od pravdnih strank s tovrstnim tožbenim zahtevkom uspela, bo izbris učinkoval šele z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero bo odločeno o tovrstnem tožbenem zahtevku. Dokler o tovrstnih izbrisnih zahtevkih sodišče še ni odločilo, pa to pomeni, da imata tako tožeča kot prvotožena stranka v priznanih blagovnih znamkah podano podlago za uporabo tako zaščitenega znaka v gospodarskem prometu.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – razlastitveni postopek – nujni postopek – izvršljivost pred pravnomočnostjo – odškodnina zaradi razlastitve – zamuda z izpolnitvijo – nastop zamude – zakonske zamudne obresti
Nasprotna udeleženka ni v zamudi šele z izdajo odločbe sodišča prve stopnje, pač pa že od vložitve predloga, saj je tedaj jasno, da sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu ne bo.
OZ člen 393, 393/1, 418. SPZ člen 141, 148. ZZK-1 člen 189.
vknjižba hipoteke – delni prenos že obstoječe hipoteke na novega upnika – vrstni red poplačila
Skladno s pogodbenim dogovorom je hipoteka prešla na prevzemnika do višine prenesene terjatve. S tem hipoteko pridobi več upnikov, ne nastane pa nova hipoteka.
Upnik, ki je pridobil le del hipotekarno zavarovane terjatve, lahko samostojno razpolaga s svojim delom prej enotne terjatve, ne pa s hipoteko, ki je bila ustanovljena v zavarovanje prej enotne terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0061341
ZZK-1 člen 5, 243. OZ člen 86, 94, 256, 256/1, 257, 257/1, 266.
izbrisna tožba – neveljavnost pogodbe - izpodbojnost in ničnost pogodbe - pridobitev lastninske pravice – prepoved odtujitve in obremenitve – zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice – začetek učinkovanja vpisov – učinkovanje začasne odredbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Izdana začasna odredba, glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice bodočega lastnika predstavlja fikcijo, da je prodajalec za nepremičnino že izdal zemljiškoknjižno dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nima enakih posledic kot splošna izpodbojnost pravnega posla, ampak učinkuje samo v razmerju med strankama izpodbojnega razmerja. Zato sodišče v sodni odločbi ne izreče neveljavnosti izpodbijanega pravnega dejanja, ampak le ugotavlja, da to dejanje nima učinka proti tožniku. Sodba je dajatvena in nima konstitutivnih elementov.
plačilo zavarovalnine - odločitev o stroških postopka – sporna podlaga in višina zahtevka – celoten uspeh v pravdi
Tudi v sporih zaradi plačila zavarovalnin, ki izvirajo iz pogodb o osebnih zavarovanjih, je treba pri odločitvi o pravdnih stroških, kadar je sporna tudi podlaga tožbenega zahtevka, upoštevati celoten uspeh pravdnih strank, ne pa zgolj uspeh po višini.
jamčevanje za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne “škode“ je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
obligatornost glavne obravnave – sporna dejstva – zahteva strankepo opravi obravnave – spor majhne vrednosti
Kadar je dejansko stanje v sporu majhne vrednosti med strankama sporno in ena od strank zahteva, da sodišče opravi narok za glavno obravnavo, ni pogojev za izdajo odločbe brez razpisa naroka.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov – faza priprav na glavno obravnavo – nedovoljena pritožba
Pravna podlaga za izdajo sklepa o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov v fazi priprav na glavno obravnavo, ni v določilu II. odst. 83. čl. ZKP, temveč v določilu 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP. Sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe pa se smejo po določilu III. odst. 399. čl. ZKP izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Izjema je predvidena le v primeru, ko sodnik izda sklep o izločitvi obvestil iz 83. čl. ZKP (določilo III. in IV. odst. 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP). Izjema torej ni predvidena za primer, ko sodišče ne ugodi predlogu za izločitev dokazov. Pritožba zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za izločitev dokazov, v tej fazi postopka ni dovoljena.
začasna odredba – predlog za izterjavo denarne kazni – zagotavljanje dela
Ker je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je tožena stranka tožnici zagotavljala delo v okviru pogodbe o zaposlitvi, tako da ni kršila svoje obveznosti iz sklepa o začasni odredbi, tožničin predlog za izterjavo denarne kazni po sklepu o začasni odredbi ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0062016
ZUstS člen 44. ZPP člen 32, 32/1, 32/1-6, 44, 44/2, 45, 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZS člen 103, 103/2. ZASP člen 159, 159/4.
nepopolna tožba – tožba vložena po odvetniku – ustavna razveljavitvena odločba – sorodne glasbene pravice – pristojnost sodišča za avtorske spore – sklepčnost zahtevka – mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
Zakon o ustavnem sodišču v 44. členu določa, da se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je zadevna ustavna odločba, čeprav je začela učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa (dne 03. 05. 2010), narekovala njegovo razveljavitev.
Ko bo sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v tem delu, naj najprej preizkusi tožbene navedbe z vidika sklepčnosti zahtevka; s tem v zvezi se bo treba postaviti na stališče, ali ima tožeča stranka na podlagi določila 4. odst. 159. čl. ZASP sploh pravico zahtevati mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov, ali pa to določilo uzakonja zgolj takšno dolžnost tožene stranke.
V primeru, v katerem gre za spor iz izkoriščanja sorodnih glasbenih pravic, pristojnost sodišča ni odvisna od opredelitve vrednosti spornega predmeta.
odvzem predmetov – motorno vozilo - okoliščine za odmero stranske sankcije – vožnja pod vplivom alkohola
Pri izreku stranske sankcije odvzema predmetov obdolžencu, ki je lastnik odvzetega predmeta, je potrebno uporabiti splošna pravila za odmero sankcij in upoštevati okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja. Kriterije iz II. odst. 25. čl. ZP-1 pa sodišče upošteva le, kadar izreka odvzem predmetov, ki niso last obdolženca.
spor o nedopustnosti izvršbe – stvarna pristojnost
Spor o nedopustnosti izvršbe je spor o tem, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznosti iz izvršilnega naslova, in ne spor o pravicah, obveznostih ali odgovornostih iz delovnega razmerja. Iz tega razloga za odločanje ni pristojno delovno sodišče, ampak redno sodišče.
odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - odpovedni rok
Kršitev določila o dolžini odpovednega roka s strani etažnih lastnikov ne more imeti negativnih posledic za upravnika. Če etažni lastniki to dolžnost kršijo, če upravniku po vročitvi odpovedi ne omogočijo in ne dopustijo opravljanja upravniških storitev v zakonskem odpovednem roku, od upravnika ni mogoče zahtevati, da pri pogodbi vztraja.
Odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepal s tretjimi osebami. Zato ima upravnik ob prenehanju upravljanja določene obveznosti, ki jih mora opraviti, da se razreši poslov upravljanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi – užitek - izbris iz zemljiške knjige
Dolžnik ne zanika, da sodba, s katero je bilo odločeno o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1 k.o. Vogrsko, ponovno na njegovo ime, še ni izvedena v zemljiški knjigi. Vendar pa je celo v takem primeru za potrebe izbrisa užitka iz zemljiške knjige potrebna izjava lastnika, t.i. enostransko zemljiškoknjižno dovolilo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-2.
neznani poslovni naslov – izbris družbe po uradni dolžnosti – sprememba poslovnega naslova – dolžnost vpisa subjekta
Dejstvo neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, družba v pritožbi priznava s trditvami, da je bila prisiljena odpovedati skladiščne in pisarniške prostore na naslovu A. 10 ter da je zato našla novo lokacijo poslovanja. Ob tako podanih trditvah pa bi lahko dosegla ustavitev postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le tako, da bi pravočasno predlagala tudi vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, česar pa ni storila.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da so bili medsebojni odnosi med strankama porušeni oziroma da tožena stranka nima več zaupanja v tožnika, utemeljeno sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnika bi lahko trajalo najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, vendar je – ker se je tožnik naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu – pravilna odločitev, da mu je delovno razmerje prenehalo na zadnji dan dela pri toženi stranki, saj nadalje ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju za polni delovni čas pri dveh delodajalcih.
Zaradi ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik za čas do odločitve sodišča prve stopnje upravičen do reparacije, to je do razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženi stranki, in plače, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu. Takšna odločitev ima naravo vmesne sodbe, kar pomeni, da bo tožnik, v kolikor tožena stranka svoje obveznosti ne bo prostovoljno izvršila, moral vložiti novo tožbo, s katero bo postavil po višini opredeljen tožbeni zahtevek za plačilo reparacije oziroma prikrajšanja pri plači.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – FINANČNO POSLOVANJE
VSL0053447
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2. ZFPPIPP člen 14, 16, 34.
izvršba na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – insolventnost dolžnika
Ugotovitev upravnega odbora, da je v družbi nastopilo stanje insolventnosti, nima še nikakršnih posledic na upnike, saj ni mogoče z internim aktom družbe poseči oziroma vplivati na pravice tretjih, torej na terjatve, ki jih imajo upniki do te družbe. Poleg tega pa je po določbi 16. člena ZFPPIPP insolventni dolžnik tista pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.