ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 83, 83/1. SZ-1 člen 68, 68/2.
sposobnost biti stranka – skupnost lastnikov – lastniki stanovanj – označba stranke – podeljena sposobnost biti stranka
Lastniki stanovanj določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku.
Po določbi 3. odst. 76. člena ZPP sicer lahko sodišče, z učinkom za konkretni primer, izjemoma podeli sposobnost biti stranka nekomu, ki nima pravne sposobnosti, če izpolnjuje določene pogoje (t. im. podeljena sposobnost biti stranka), toda o tem ni dolžno odločati brez njegove zahteve, naj se mu podeli sposobnost biti stranka.
Tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
o b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 17404/2009 z dne 18. 2. 2009, s katerim je tožencema naloženo plačilo terjatve in so odmerjeni izvršilni stroški, ter zavrglo tožbo.
Tožeča stranka se je pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov 1. odst. 338. člena ZPP in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je iz listin, priloženih v spisu, razvidno, da je upravnik, družba S., d.o.o., kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe na naslovu Č. 2 v L., vložil tožbo v imenu etažnih lastnikov. Tožniki so etažni lastniki večstanovanjske hiše, ki imajo svojo subjektiviteto, da nastopajo kot pravdna stranka. Splošno znano dejstvo je, da so lastniki stanovanj etažni lastniki. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker je menilo, da skupnost lastnikov oziroma lastnikov stanovanj ne more biti stranka postopka, ker ni vpisana v poslovni register, lastniki stanovanj pa niso navedeni poimensko. Tožbo je torej zavrglo, ker je štelo, da gre za neobstoječo stranko, in ne morebiti za napačno označbo stranke. Takšno stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je bilo stališče starejše sodne prakse, ki je nastala v času prej veljavnega Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), ko še ni veljala določba 2. odst. 68. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Sedanja veljavna sodna praksa lastnikom večstanovanjske stavbe, ki jih zastopa upravnik, priznava status stranke v pravdah zoper neplačnika sredstev v rezervni sklad. V pravdah zaradi neplačila v rezervni sklad so skladno z 119. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) upniki vsi etažni lastniki, razen dolžnik, zato so vsi aktivno legitimirani. Praksa je pokazala, da je poimensko navajanje etažnih lastnikov nesmiselno in je primernejša označba stranke tako, da se navede, da so upniki lastniki večstanovanjske stavbe na določenem naslovu. Prvo sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, saj določbe SZ-1 in SPZ podeljujejo civilni skupnosti lastnikov stanovanj oziroma etažnim lastnikom pravno subjektiviteto, čeprav ne obstajajo kot fizična ali pravna oseba. Končno še opozarja, da lahko sodišče prizna skupnosti lastnikov stanovanj status stranke v pravdi na podlagi določbe 3. odst. 76. člena ZPP. Sodišče prve stopnje te določbe ni uporabilo, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Toženca sta na vročeno pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
Pritožba ni utemeljena.
Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem smislu. Po 1. odst. 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Sposobnost biti stranka pa ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če poseben predpis določa, da je lahko pravdna stranka (2. odst. 76. člena ZPP). SZ-1 in SPZ skupnosti etažnih lastnikov ne podeljujeta pravdne sposobnosti. Navedena zakona ne določata, da se lahko stranko v sodnem postopku navede kot “lastniki stanovanj“ oziroma „etažni lastniki“. Določba 2. odst. 68. člen SZ-1, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša le na označbo pogodbene stranke. Zakona ne dajeta podpore, da se sme stranko v pravdnem postopku navesti s splošno opredelitvijo „lastniki stanovanj“ ali „etažni lastniki“, skupaj z natančno označbo večstanovanjske stavbe. Ne drži pritožbeno stališče, da gre sodna praksa v smeri priznavanja statusa pravdne stranke stranki s tako posplošeno označbo (1). Statusa pravne osebe skupnost lastnikov stanovanj ne dobi po zakonu, temveč z registracijo pri pristojnem sodišču. Lastniki stanovanj določene večstanovanjske stavbe (t. im. etažni lastniki stanovanjske stavbe) sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Sodišče prve stopnje je z vpogledom v sodni register ugotovilo, da tožeča stranka z imenom L. s. Č. 2, L., ne obstaja kot pravna oseba. Pravilno je zato v smislu 1. odst. 83. člena ZPP pozvalo tožečo stranko (s sklepom 14. 8. 2009), da v roku 8 dni ukrene, kar je treba, da se bo postopek lahko nadaljeval z osebo (ali osebami), ki je (so) lahko pravdna stranka. To bi lahko storila tako, da bi namesto „L. s. s. h. Č. 2“, ki nima sposobnosti biti stranka, navedla etažne lastnike (fizične in pravne osebe), ki imajo sposobnost biti stranka v smislu 1. odst. 76. člena ZPP. Tožeča stranka pomanjkljivosti ni odpravila. V vlogi z dne 28. 8. 2009 je ponovno navedena kot upnik “L. s. Č. 2“. Sodišče prve stopnje je zato pravilno razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo tožbo, ker tožeča stranka tudi po dopolnitvi tožbe, ni bila opredeljena tako, da bi bila sposobna biti stranka.
Po določbi 3. odst. 76. člena ZPP sicer lahko sodišče, z učinkom za konkretni primer, izjemoma podeli sposobnost biti stranka nekomu, ki nima pravne sposobnosti, če izpolnjuje določene pogoje (t. im. podeljena sposobnost biti stranka), toda o tem ni dolžno odločati brez njegove zahteve, naj se mu podeli sposobnost biti stranka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka po pozivu na dopolnitev tožbe ni predlagala, naj se ji prizna lastnost stranke, zato se prvo sodišče s tem vprašanjem utemeljeno ni ukvarjalo. Potemtakem ne gre za očitano relativno bistveno kršitev postopka, ki tudi sicer po 1. odst. 458. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Pritožbeno sodišče je zato, ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovora na pritožbo tožene stranke pa pritožbeno sodišče, glede na njegovo vsebino, ne ocenjuje kot potreben strošek (1. odst. 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da pravdni stranki nista upravičeni do povračila svojih pritožbenih stroškov, ampak jih morata kriti sami (1. odst. 165. člena ZPP).
(1) V obravnavani zadevi gre za izterjavo sredstev rezervnega sklada, ki so skupno premoženje vseh etažnih lastnikov, kar narekuje vsem ali nekaterim etažnim lastnikom ali pa samo enemu od etažnih lastnikov, da zahtevajo vplačilo v rezervni sklad od neplačnika (2. odst. 119. člena SPZ). To dodatno kaže, da je zahtevana opredelitev posameznega etažnega lastnika (fizične ali pravne osebe)- z obveznimi podatki (2. odst. 106. člena ZPP).
uporabnina – izračun nadomestila za izgubljeni dohodek– odbitki na račun upravljanja in vzdrževanja – dohodnina – tek zakonskih zamudnih obresti
Dohodnina se plača za odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek. Dohodek, za katerega se plača dohodnina, je tudi dohodek dosežen z oddajanjem nepremičnin v najem. Tožnik je tako zavezan plačati dohodnino od prisojene odmene za neuporabo nepremičnin.
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 46, 46/4.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – destimulacija – pričakovani delovni rezultati
Ker pri toženi stranki vnaprej določenih meril (normativov) ni dosegalo 20 % zaposlenih, merila (normativi) niso bila ustrezna. To pomeni, da tožena stranka ni imela zakonite podlage za znižanje plače tožniku (zaradi nedoseganja normativov), četudi normativov ni dosegal.
sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neplačilo sodne takse ob nastanku taksne obveznosti - postopek kot z nepopolno vlogo - domneva umika ugovora - plačilo na napačni prehodni račun - očitna pomota - namen sodnih taks
Po oceni pritožbenega sodišča je treba plačilo takse na napačni prehodni račun sodnih taks (pravočasno plačilo, opravljeno na prehodni podračun nepristojnega sodišča) opredeliti kot očitno pomoto (ki se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku).
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici zakonito podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto. Razlog za odpoved ni bilo znižanje plače, ampak je tožena stranka po izvedbi lastninskega preoblikovanja zaradi poenotenja delovnih mest s sklepom direktorja ukinila delovno mesto, na katerem je po odpovedani pogodbi o zaposlitvi delala tožnica.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor -
Tožena stranka tožnika v pisnem vabilu na zagovor ni bila dolžna posebej poučiti o možnosti zastopanja, niti ni bila dolžna posebej navesti, da je lahko na zagovoru pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga prisoten predstavnik sindikata ali druga s strani tožnika pooblaščena oseba.
ZDR člen 31, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je utemeljena, saj je tožnica s tem, ko je iz blagajne, za katero je bila zadolžena, dvignila denar in ga izročila svojemu bratu, zavestno ravnala v nasprotju s predpisi. Zlorabila je svoj položaj in dano zaupanje, ker je razpolagala s tujim premoženjem. Njeno ravnanje pa ima tudi zakonske znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Denarnega nadomestila v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče opredeliti kot ustreznega denarnega nadomestila, saj je z oziroma do omejitve pravice tožene stranke do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen, zaradi česar za toženo stranko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni pa ni utemeljen.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-10. ZPDZC člen 3, 3/1, 5, 8.
izbris iz evidence brezposelnih oseb – delo na črno – medsebojna sosedska pomoč
Vožnje motornega vozila za podjetnika, katerega dejavnost je prevoz blaga, brez pogodbe o zaposlitvi oziroma druge ustrezne pogodbe, brez potnega naloga in brez ustrezne prevozne licence, ni mogoče šteti za medsebojno sosedsko pomoč, temveč gre za delo na črno. Toženec je tožnika zakonito izbrisal iz evidence brezposelnih oseb, potem ko je bilo med inšpekcijskim pregledom inšpektorja za delo pri podjetniku prevozniku ugotovljeno, da je tožnik, sicer prijavljen v evidenco brezposelnih oseb, brez pogodbe in brez ustrezne prevozne licence vozil tovorno vozilo. S tem je namreč opravljal delo na črno.
Dispozitivna narava izvršilnega postopka, odraz katere je upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe v primeru izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve, nalaga sodišču v primeru nastopa dejanske ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenim izvršilnim sredstvom, da upnika seznani z nastalo oviro in ga pozove, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
OZ člen 587, 599, 599/2. ZJC člen 2. ZGO-1 člen 213. SPZ člen 19, 19/1, 19/2.
najemna pogodba – lastninska pravica najemodajalca – plačilo najemnine – parkirno mesto – javno dobro – pojem javnega dobra – odstop zadeve v odločitev senatu
Toženec mora izpolniti prevzete pogodbene obveznosti, zato ni pomembno, ali predstavlja sporno parkirno mesto javno dobro ali ne. Zaradi manjka ustreznega upravnega akta o kategorizaciji predmetnega zemljišča kot javne ceste, sporno zemljišče, ki je zemljiškoknjižno označena kot cesta, nima statusa javnega dobra. V skladu s SPZ šele zakon določi, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo.
regres za letni dopust – invalid – poklicna rehabilitacija
Tožnik je bil kot delovni invalid na poklicni rehabilitaciji še naprej v delovnem razmerju pri toženi stranki z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, razen izjeme glede izplačevanja nadomestila plače. Ker je bil pri toženi stranki pred nastopom poklicne rehabilitacije zaposlen več kot šest mesecev, ima za leto 2009 pravico do celotnega letnega dopusta in posledično tudi pravico do regresa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje – osebna vročitev
Ker tožnica tožene stranke ni obvestila o kakršnikoli spremembi prebivališča, ji je tožena stranka tako pisno obdolžitev z vabilom na zagovor kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno osebno vročala na naslovu, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 442, 442/1-1, 442/6, 442/7, 442/8, 496, 499. ZFPPod člen 27. ZGD-1 člen 394. ZIZ člen 15.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - pravne posledice izbrisa - uveljavitev ZFPPIPP - režim časovne veljavnosti ZFPPod in ZFPPIPP
Ker je bil v obravnavanem primeru dolžnik izbrisan iz sodnega registra v obdobju med 7.4.2007 in 15.1.2008, se tako (namesto 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod) smiselno uporabljajo 6. do 8. odst. 442. čl. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2. tč. 1. odst. 496. čl. ZFPPIPP), te določbe pa so konkretizacija temeljnega pravila iz 1. tč. 1. odstavka istega člena, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove obveznosti od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Glede na takšno materialnopravno izhodišče je treba pritrditi pritožbi, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev predmetne izvršbe
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005466
ZPP člen 208, 208/1. ZDSS-1 člen 58, 63, 63/1.
smrt stranke - dediči - pravice iz invalidskega zavarovanja
Ker je tožbo zoper dokončno odločbo toženca o pravicah iz invalidskega zavarovanja vložil zavarovanec, na katerega se je odločba nanašala in ki je bil aktivno legitimiran za vložitev tožbe, lahko postopek po zavarovančevi smrti nadaljujejo njegovi dediči.
Denarnega nadomestila v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče opredeliti kot ustreznega denarnega nadomestila, saj je z oziroma do omejitve pravice tožnika do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen, zaradi česar za toženo stranko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni pa ni utemeljen.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Za utemeljeno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odstavka 111. člena ZDR mora biti kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja hujša. Vsaka kršitev še ne more predstavljati resnega in utemeljenega razloga za odpoved. Hujša kršitev je pravni standard, merila za dopolnitev vsebine pravnega standarda pa določa sodna praksa. Skladno s temi merili sodišče v vsakem posameznem primeru ugotavlja, ali določeno ravnanje, ki se očita delavcu v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ustreza pravnemu standardu hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – bolniški stalež – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka se ni seznanila z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ko je vodja kadrovske službe ugotovila, da tožnik ni predložil potrdila o upravičeno odsotnosti z dela. Seznanila se je šele na zagovoru, saj ji je tožnik šele tedaj povedal, da za odsotnost z dela ni imel odobrenega bolniškega staleža.
dodatek k pokojnini – pokojnina iz držav bivše SFRJ – letni dodatek
Ker ima tožnik na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pravico do sorazmernega dela predčasne pokojnine po ZPIZ-1, ni upravičenec do dodatka k pokojnini iz 1. člena ZZSV, ki pripada državljanom Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, kljub temu da ima na Hrvaškem pravico do predčasne pokojnine. Zato tudi nima pravice do letnega dodatka iz 4. b člena ZZSV.
Četudi je imel tožnik v odločbi zapisana navodila, da mora v času bolniškega staleža mirovati, ni mogoče le na podlagi dejstva, da je zapustil prebivališče in opravil nekaj nakupov, sklepati, da je huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja oziroma da ni upošteval navodil pristojnega zdravnika. Tudi v času bolniškega staleža sme delavec izvrševati tista vsakodnevna opravila, ki jih sicer opravlja poleg svojega dela, v kolikor ta opravila ne podaljšujejo zdravljena oziroma ne poslabšajo zdravstvenega stanja.