Ker taksna obveznost za postopek na prvi stopnji nastane ob vložitvi tožbe, pozneje vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more učinkovati na že nastalo taksno obveznost, torej za nazaj, pa čeprav se, kot v konkretnem primeru, izkaže, da je sicer utemeljen.
sodba na podlagi odpovedi – pravica do sodnega varstva – invalidnost stranke – nemožnost stranke pristopiti na narok
Ustavnopravno je sporno, ali je moč izdati sodbo na podlagi odpovedi zoper tožnika, ki nima pooblaščenca, prvega (poravnalnega) naroka pa se ne more udeležiti zaradi hude invalidnosti. Takšna posledica namreč ni sorazmerna z zakonodajalčevim ciljem, s katerim je želel doseči pospešitev in koncentracijo postopka na prvem naroku ter učinkovito materialnoprocesno vodstvo. V takšnih posamičnih (izjemnih) primerih imajo prednost temeljna načela, ki so vodilo pri iskanju poti, da se zagotovi pravdnim strankam pravica do enakega varstva pravic v postopku in s tem tudi enakost v zakonu.
Denarnega nadomestila v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče opredeliti kot ustreznega denarnega nadomestila, saj je z oziroma do omejitve pravice tožene stranke do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen, zaradi česar za toženo stranko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni pa ni utemeljen.
ZDR člen 31, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je utemeljena, saj je tožnica s tem, ko je iz blagajne, za katero je bila zadolžena, dvignila denar in ga izročila svojemu bratu, zavestno ravnala v nasprotju s predpisi. Zlorabila je svoj položaj in dano zaupanje, ker je razpolagala s tujim premoženjem. Njeno ravnanje pa ima tudi zakonske znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Dispozitivna narava izvršilnega postopka, odraz katere je upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe v primeru izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve, nalaga sodišču v primeru nastopa dejanske ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenim izvršilnim sredstvom, da upnika seznani z nastalo oviro in ga pozove, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici zakonito podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto. Razlog za odpoved ni bilo znižanje plače, ampak je tožena stranka po izvedbi lastninskega preoblikovanja zaradi poenotenja delovnih mest s sklepom direktorja ukinila delovno mesto, na katerem je po odpovedani pogodbi o zaposlitvi delala tožnica.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor -
Tožena stranka tožnika v pisnem vabilu na zagovor ni bila dolžna posebej poučiti o možnosti zastopanja, niti ni bila dolžna posebej navesti, da je lahko na zagovoru pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga prisoten predstavnik sindikata ali druga s strani tožnika pooblaščena oseba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje – osebna vročitev
Ker tožnica tožene stranke ni obvestila o kakršnikoli spremembi prebivališča, ji je tožena stranka tako pisno obdolžitev z vabilom na zagovor kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno osebno vročala na naslovu, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi.
Četudi je imel tožnik v odločbi zapisana navodila, da mora v času bolniškega staleža mirovati, ni mogoče le na podlagi dejstva, da je zapustil prebivališče in opravil nekaj nakupov, sklepati, da je huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja oziroma da ni upošteval navodil pristojnega zdravnika. Tudi v času bolniškega staleža sme delavec izvrševati tista vsakodnevna opravila, ki jih sicer opravlja poleg svojega dela, v kolikor ta opravila ne podaljšujejo zdravljena oziroma ne poslabšajo zdravstvenega stanja.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Za utemeljeno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odstavka 111. člena ZDR mora biti kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja hujša. Vsaka kršitev še ne more predstavljati resnega in utemeljenega razloga za odpoved. Hujša kršitev je pravni standard, merila za dopolnitev vsebine pravnega standarda pa določa sodna praksa. Skladno s temi merili sodišče v vsakem posameznem primeru ugotavlja, ali določeno ravnanje, ki se očita delavcu v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ustreza pravnemu standardu hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
dodatek k pokojnini – pokojnina iz držav bivše SFRJ – letni dodatek
Ker ima tožnik na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pravico do sorazmernega dela predčasne pokojnine po ZPIZ-1, ni upravičenec do dodatka k pokojnini iz 1. člena ZZSV, ki pripada državljanom Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, kljub temu da ima na Hrvaškem pravico do predčasne pokojnine. Zato tudi nima pravice do letnega dodatka iz 4. b člena ZZSV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005466
ZPP člen 208, 208/1. ZDSS-1 člen 58, 63, 63/1.
smrt stranke - dediči - pravice iz invalidskega zavarovanja
Ker je tožbo zoper dokončno odločbo toženca o pravicah iz invalidskega zavarovanja vložil zavarovanec, na katerega se je odločba nanašala in ki je bil aktivno legitimiran za vložitev tožbe, lahko postopek po zavarovančevi smrti nadaljujejo njegovi dediči.
ZFPPIPP člen 442, 442/1-1, 442/6, 442/7, 442/8, 496, 499. ZFPPod člen 27. ZGD-1 člen 394. ZIZ člen 15.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - pravne posledice izbrisa - uveljavitev ZFPPIPP - režim časovne veljavnosti ZFPPod in ZFPPIPP
Ker je bil v obravnavanem primeru dolžnik izbrisan iz sodnega registra v obdobju med 7.4.2007 in 15.1.2008, se tako (namesto 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod) smiselno uporabljajo 6. do 8. odst. 442. čl. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2. tč. 1. odst. 496. čl. ZFPPIPP), te določbe pa so konkretizacija temeljnega pravila iz 1. tč. 1. odstavka istega člena, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove obveznosti od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Glede na takšno materialnopravno izhodišče je treba pritrditi pritožbi, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev predmetne izvršbe
sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neplačilo sodne takse ob nastanku taksne obveznosti - postopek kot z nepopolno vlogo - domneva umika ugovora - plačilo na napačni prehodni račun - očitna pomota - namen sodnih taks
Po oceni pritožbenega sodišča je treba plačilo takse na napačni prehodni račun sodnih taks (pravočasno plačilo, opravljeno na prehodni podračun nepristojnega sodišča) opredeliti kot očitno pomoto (ki se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – bolniški stalež – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka se ni seznanila z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ko je vodja kadrovske službe ugotovila, da tožnik ni predložil potrdila o upravičeno odsotnosti z dela. Seznanila se je šele na zagovoru, saj ji je tožnik šele tedaj povedal, da za odsotnost z dela ni imel odobrenega bolniškega staleža.
ZPIZ-1 člen 109, 110, 427, 427/3, 427/4. ZPIZ člen 72.
vdovska pokojnina
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pri starosti 45 let, ker je na dan moževe smrti v letu 1992 dopolnila le 34 let starosti, ne pa vsaj 40 let starosti. Prav tako tožnica ne izpolnjuje pogojev, da bi pridobila pravico do vdovske pokojnine pri starosti 50 let, ker pokojnine v Sloveniji nikoli ni pridobila in ji zato tudi ni mogla prenehati do 45. leta starosti do 31. 12. 1999.
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 46, 46/4.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – destimulacija – pričakovani delovni rezultati
Ker pri toženi stranki vnaprej določenih meril (normativov) ni dosegalo 20 % zaposlenih, merila (normativi) niso bila ustrezna. To pomeni, da tožena stranka ni imela zakonite podlage za znižanje plače tožniku (zaradi nedoseganja normativov), četudi normativov ni dosegal.
OZ člen 587, 599, 599/2. ZJC člen 2. ZGO-1 člen 213. SPZ člen 19, 19/1, 19/2.
najemna pogodba – lastninska pravica najemodajalca – plačilo najemnine – parkirno mesto – javno dobro – pojem javnega dobra – odstop zadeve v odločitev senatu
Toženec mora izpolniti prevzete pogodbene obveznosti, zato ni pomembno, ali predstavlja sporno parkirno mesto javno dobro ali ne. Zaradi manjka ustreznega upravnega akta o kategorizaciji predmetnega zemljišča kot javne ceste, sporno zemljišče, ki je zemljiškoknjižno označena kot cesta, nima statusa javnega dobra. V skladu s SPZ šele zakon določi, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo.
regres za letni dopust – invalid – poklicna rehabilitacija
Tožnik je bil kot delovni invalid na poklicni rehabilitaciji še naprej v delovnem razmerju pri toženi stranki z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, razen izjeme glede izplačevanja nadomestila plače. Ker je bil pri toženi stranki pred nastopom poklicne rehabilitacije zaposlen več kot šest mesecev, ima za leto 2009 pravico do celotnega letnega dopusta in posledično tudi pravico do regresa.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-10. ZPDZC člen 3, 3/1, 5, 8.
izbris iz evidence brezposelnih oseb – delo na črno – medsebojna sosedska pomoč
Vožnje motornega vozila za podjetnika, katerega dejavnost je prevoz blaga, brez pogodbe o zaposlitvi oziroma druge ustrezne pogodbe, brez potnega naloga in brez ustrezne prevozne licence, ni mogoče šteti za medsebojno sosedsko pomoč, temveč gre za delo na črno. Toženec je tožnika zakonito izbrisal iz evidence brezposelnih oseb, potem ko je bilo med inšpekcijskim pregledom inšpektorja za delo pri podjetniku prevozniku ugotovljeno, da je tožnik, sicer prijavljen v evidenco brezposelnih oseb, brez pogodbe in brez ustrezne prevozne licence vozil tovorno vozilo. S tem je namreč opravljal delo na črno.