OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060136
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 8, 212, 337.
poškodba vozila pri nalaganju za odvoz - povzročitev škode – podlage za odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj škode – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil desni blatnik tožnikovega vozila poškodovan že pred sestavo odredbe za odvoz, pri čemer je možno, da so bile na vozilu še druge poškodbe, ki jih redar na skici ni označil, je pravilen zaključek, da tožniku nastanka škode ni uspelo dokazati. Ker ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti ni podana, je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika pravilno zavrnilo.
V sporih zaradi motenja posesti je poleg ostalih predpostavk potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali je dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena, saj motenje z dejanji, ki niso protipravna in imajo podlago v zakonu, ni mogoče.
Če sodišče meritorno razsodi po tožbi, ki je nerazumljiva ali nepopolna do te mere, da ni jasno, kaj je predmet spora, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
kmetijsko zemljišče – promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja kmetijskega zemljišča – rok za vložitev tožbe za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine – rok za odobritev pravnega posla
Tožba za sklenitev pogodbe z izstavitvijo zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ.
odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda – duševne bolečine zaradi smrti nerojenega otroka – posredni oškodovanci – izguba nerojenega otroka v prometni nesreči
Na splošni ravni ni mogoče izključiti, da bi zakoncu neposredne oškodovanke pripadla odškodnina za premoženjsko škodo. Iz tožnikove tožbe izhaja, da je bilo z nedopustnim posegom poškodovalca poseženo ne le v ženino premoženje ampak tudi v njegovo premoženje (bodisi posebno bodisi skupno v smislu določb ZZZDR).
V obravnavani zadevi je bila objekt protipravnega napada tožnikova žena in nerojeni otrok, ki ga je nosila in ki se prav zaradi tega protipravnega posega ni rodil živ. Z nedopustnim posegom poškodovalca je bila tako napaden čustvena povezava med tožnikom in še nerojenim otrokom. Nerazumno bi bilo delati razliko med čustveno povezavo očeta z otrokom tik pred njegovim rojstvom in enako povezavo tik po rojstvu.
Tisti, ki uživa nepremičnino, ki je po podatkih zemljiške knjige last drugega, pa se ne prepriča, ali jo upravičeno uživa, čeprav bi se lahko prepričal z vpogledom v javno dostopni evidenci (kataster in zemljiško knjigo), ni dobroveren. Za nedobrovernost zadostuje že realna možnost seznaniti se z lastništvom nepremičnine ali njenega dela
Predhodno pisno opozorilo najemniku, ki krši najemno pogodbo, je predpisano z namenom najemniku omogočiti, da v danem roku odpravi kršitev in pogodbo vzdrži v veljavi. Ta namen je mogoče doseči zgolj z opozorilom, ki je jasno in razumljivo ter vsebuje vse tri predpisane sestavine; opis kršitve najemne pogodbe, način odprave kršitve oz. odpovednega razloga in primeren rok za odpravo kršitve.
Tožnica zatrjuje sklenitev pogodbe za določen čas, zato bi moral biti čas trajanja najema (njena bistvena sestavina) izražen v pisni obliki, kot je predpisana za veljavno sklenitev najemne pogodbe.
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 213. členom ZPP, ki bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP tožena stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njen dokazni predlog zavrnilo. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ni mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati (286.b člen ZPP.
tožba za nedopustnost izvršbe – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – predlog za ustavitev izvršbe - procesna predpostavka – pravni interes – zavrženje tožbe – učinki odločbe upravnega organa – javno dobro
Tožnik bo dejstvo, da je sporna nepremičnina sedaj javno dobro v lasti Republike Slovenije, lahko (oziroma celo moral) uveljavljati v ugovoru, ki ga bo najprej presojalo izvršilno sodišče. Pravilno je zato stališče, za tožbo (zaenkrat še) nima pravnega interesa.
Predhodni ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je procesna predpostavka za vložitev tožbe za nedopustost izvršbe .
odškodninska odgovornost države - povzročitev škode – podlage za odgovornost – protipravnost policijskega postopka – uporaba lisic
Ob dejstvih, da se tožnica ni hotela identificirati, da se je policijskemu postopku upirala in glede na objektivne okoliščine, ki so kazale na njeno begosumnost, je bila uporaba kovinskih lisic zakonita. Protipravnosti ravnanja zato ni.
pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilnost vročitve – novelirana ureditev vročanja v ZPP-D
Pritožnici je bilo sicer tako 1. kot 2.10.2008 puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendar pa opozorila v obvestilih niso bila v skladu z noveliranim 142. členom ZPP, prav tako pa vročevalec po izteku 15-dnevnega roka pisanja ni pustil v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku, pač pa je bilo pismo vrnjeno sodišču.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060115
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1095/2, 1100, 1103, 1104.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - hrvaško pravo - tuja sodna praksa - višina odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - povrnitev premoženjske škode - tuja pomoč
Tudi po hrvaškem pravu je treba pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati vse okoliščine primera, v konkretnem primeru tudi dejstvo, da tožnica živi v Republiki Sloveniji, torej v okolju z višjim življenjskim standardom in da je tudi tožena stranka iz Republike Slovenije.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina
Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18.03.2010, da je 25. člen ZVPSBNO v neskladju z Ustavo, kolikor ne ureja tudi položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1.1.2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče, se do odprave ugotovljenega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1.1.2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljajo določbe ZVPSBNO.
solidarna odgovornost solastnikov - predvidljiva posledica - odškodninska odgovornost
Toženca, ki sta sicer vsekakor imela pravico preprečiti (tudi z ograjo) prehod in parkiranje na njuni nepremičnini, vendar mora biti ta prepreka takšna, ki ne ogroža drugih ob njihovem ravnanju, ki ga je mogoče pričakovati.
Sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni končna odločba. V primeru, da taksa ne bo (bi bila) plačana, bo (bi) sodišče prve stopnje štelo ugovor za umaknjen, dolžnik pa bo (bi), v okviru pravnih sredstev zoper ta sklep, lahko uveljavljal pritožbene razloge glede pravilnosti odločitve o ugovoru zoper plačilni nalog.
dolg zapuščine – pogrebni stroški – obseg zapuščine – trenutek ugotavljanja vrednosti zapuščine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo višino sredstev na spornem bančnem računu v trenutku zapustničine smrti. Pri stroških za zapustničin pogreb gre za dolg zapuščine, ki po naravi stvari nastanejo šele po smrti, zato za ugotavljanje zapuščinske mase ob smrti niso pomembni.