predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti – bistvena kršitev
Stranki se lahko v primeru, ko zakon ne določa izključne pristojnosti kakšnega sodišča, sporazumeta, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, če je to sodišče tudi stvarno pristojno. V takšnem primeru lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Pri tem mora v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti.
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 213. členom ZPP, ki bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP tožena stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njen dokazni predlog zavrnilo. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ni mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati (286.b člen ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060136
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 8, 212, 337.
poškodba vozila pri nalaganju za odvoz - povzročitev škode – podlage za odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj škode – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil desni blatnik tožnikovega vozila poškodovan že pred sestavo odredbe za odvoz, pri čemer je možno, da so bile na vozilu še druge poškodbe, ki jih redar na skici ni označil, je pravilen zaključek, da tožniku nastanka škode ni uspelo dokazati. Ker ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti ni podana, je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika pravilno zavrnilo.
tožba za nedopustnost izvršbe – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – predlog za ustavitev izvršbe - procesna predpostavka – pravni interes – zavrženje tožbe – učinki odločbe upravnega organa – javno dobro
Tožnik bo dejstvo, da je sporna nepremičnina sedaj javno dobro v lasti Republike Slovenije, lahko (oziroma celo moral) uveljavljati v ugovoru, ki ga bo najprej presojalo izvršilno sodišče. Pravilno je zato stališče, za tožbo (zaenkrat še) nima pravnega interesa.
Predhodni ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je procesna predpostavka za vložitev tožbe za nedopustost izvršbe .
Predhodno pisno opozorilo najemniku, ki krši najemno pogodbo, je predpisano z namenom najemniku omogočiti, da v danem roku odpravi kršitev in pogodbo vzdrži v veljavi. Ta namen je mogoče doseči zgolj z opozorilom, ki je jasno in razumljivo ter vsebuje vse tri predpisane sestavine; opis kršitve najemne pogodbe, način odprave kršitve oz. odpovednega razloga in primeren rok za odpravo kršitve.
Tožnica zatrjuje sklenitev pogodbe za določen čas, zato bi moral biti čas trajanja najema (njena bistvena sestavina) izražen v pisni obliki, kot je predpisana za veljavno sklenitev najemne pogodbe.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062963
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. OZ člen 190. SPZ člen 68, 72.
obstoj ekonomske skupnosti – uporabnina za poslovni prostor – neupravičena obogatitev – skupna lastnina stanovanja – neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Delno pokrivanje stroškov v zvezi s skupnim premoženjem, skupnim, sicer ločenim bivanjem v hiši, ob medsebojnem dogovoru o pokrivanju stroškov, ne nudi podlage za obstoj ekonomske skupnosti.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da ni obogatitve, ker poslovnega prostora ne koristi sam, saj je imel glede na to, da je sam razpolagal s ključi, možnost z njim razpolagati.
motenje posesti – spor zaradi motenja – motilno ravnanje – soposest – sodno varstvo posesti
T
ožnik – soposestnik, ki je spremembe pri uporabi nepremičnine zaznal zaradi spremenjenega subjektivnega odnosa do solastne nepremičnine – pogostejši obiski hiše, spremenjen čas prihoda (objektivno gledano pa do spremembe načina izvrševanja posesti ni prišlo), do posestnega varstva ni upravičen. Spremenilo se je namreč izvrševanje soposesti na tožnikovi strani, posledica česar je tožnikov subjektivni občutek o spremembi objektivno nespremenjenega dejstva.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe – revizija – ovira za vpis
Podlaga za vknjižbo je pravnomočna sodna odločba in prav na podlagi take sodbe je zemljiškoknjižno sodišče vpise v zemljiški knjigi opravilo. Dejstvo, da je pritožnik vložil izredno pravno sredstvo – revizijo zoper pravnomočno sodbo ne predstavlja nobene ovire za vpise.
Pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti iz naslova deliktne odgovornosti je treba upoštevati določbo 2. odst. 324. čl. ZOR, pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe pa še določbo 919. čl. ZOR.
dolg zapuščine – pogrebni stroški – obseg zapuščine – trenutek ugotavljanja vrednosti zapuščine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo višino sredstev na spornem bančnem računu v trenutku zapustničine smrti. Pri stroških za zapustničin pogreb gre za dolg zapuščine, ki po naravi stvari nastanejo šele po smrti, zato za ugotavljanje zapuščinske mase ob smrti niso pomembni.
pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilnost vročitve – novelirana ureditev vročanja v ZPP-D
Pritožnici je bilo sicer tako 1. kot 2.10.2008 puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendar pa opozorila v obvestilih niso bila v skladu z noveliranim 142. členom ZPP, prav tako pa vročevalec po izteku 15-dnevnega roka pisanja ni pustil v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku, pač pa je bilo pismo vrnjeno sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064082
ZPP člen 81, 418. ZZZDR člen 85, 85/1.
tožba na razvezo zakonske zveze – smrt tožene stranke – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči – pomanjkanje pravdne sposobnosti – zavrženje tožbe
Ker v postopku za razvezo zakonske zveze v primeru smrti tožene stranke zakon ne predvideva nadaljevanja postopka z njenimi dediči, kot je to v primeru smrti tožeče stranke, je treba takšno tožbo zavreči.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060115
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1095/2, 1100, 1103, 1104.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - hrvaško pravo - tuja sodna praksa - višina odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - povrnitev premoženjske škode - tuja pomoč
Tudi po hrvaškem pravu je treba pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati vse okoliščine primera, v konkretnem primeru tudi dejstvo, da tožnica živi v Republiki Sloveniji, torej v okolju z višjim življenjskim standardom in da je tudi tožena stranka iz Republike Slovenije.
Ali je zaradi rešitve predhodnega vprašanja potrebna prekinitev postopka, je odvisno od odločitve sodišča, ali bo prehodno vprašanje rešilo samo, ali pa tega ne bo storilo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, pa sodišče seveda nima povsem diskrecijske pravice.
sklep o dedovanju – volilo – določitev volilojemnika – obseg zapuščine – volilo iz zapuščine
Zapuščinsko sodišče bi moralo v sklepu o dedovanju navesti volilojemnika in natančen opis njegove pravice, a ta obvezna sestavina je del sklepa o dedovanju zgolj v primeru, če pripada volilojemniku pravica iz zapuščine.
odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti – pripor - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožniku, ki je bil tedaj star 23 let, je bila prostost odvzeta za 48 dni, 8 ur in 50 minut; ob odvzemu prostosti je bil šokiran; med prevozom v pripor je zaradi vročine izgubil zavest; imel je neprijetnega sojetnika, obsojenega za hujše kaznivo dejanje; do 14. 8. 2003 mu je bila prepovedana komunikacija z zunanjim svetom (razen z zagovornikom), kasneje pa močno otežena; pri obisku fakultete ob zagovoru seminarske naloge je bil zaradi spremstva paznikov osramočen; in končno, po odpravi pripora je čutil odpor in govorice svoje okolice, tak odklonilni odnos do tožnika pa je po približno letu in pol izzvenel, zato je tožnik upravičen do povračila premoženjske škode in nepremoženjske škode v višini 2.300,00 EUR oziroma 2,4 povprečnih plač.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – spremenjene razmere – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe
Za odločitev o zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso pomembne le razmere od sklenitve pogodbe do vložitve tožbe, ampak tudi razmere po vložitvi tožbe do konca glavne obravnave.
prenehanje najema poslovnega prostora – kršitev pogodbene obveznosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – restitucija v naravi
Tožeča stranka bi morala toženo stranko najprej pozvati na izpolnitev obveznosti in če se tožena stranka na to ne bi odzvala oziroma svoje dolžnosti ne izpolnila, bi lahko to opravila namesto nje tožeča stranka.
Tožeča stranka bi lahko opravila le dela, na katera je bila v dopisu opozorjena tožena stranka in ta tega ne bi opravila in šele potem, ko bi bilo to opravljeno, bi lahko od tožene stranke zahtevala povračilo dejanskih stroškov.