Z izpodbijanim sklepom sodišče (še) ni odločalo o pritožnikovih pravicah in obveznostih, zato za pritožbo nima pravnega interesa in njegova pritožba ni dovoljena.
krivdno povzročeni stroški – vabilo na zaslišanje – vročitev vabila - prisilna privedba priče
Da bi lahko priči očitali, da se neopravičeno ni odzvala vabilu na zaslišanje, je potrebno zanesljivo ugotoviti, ali se je imela možnost pravočasno seznaniti s svojo obveznostjo, kar se zagotavlja s pravilno vročitvijo vabila na zaslišanje, bodisi z osebno vročitvijo, bodisi s fikcijo vročitve.
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izbris kazenskih točk – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo
O izbrisu kazenskih točk na podlagi pravočasno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo bi moralo ministrstvo obvestiti tudi sodišče, pa tega ni storilo. Takšno neažurno poslovanje organa storilcu ne more biti v škodo. Zato je pritožbeno sodišče upoštevalo, da ima storilec v kazenski evidenci vpisanih le 16 kazenskih točk, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
predlog za nadomestitev globe – opravljanje naloge v splošno korist - začasna odsotnost storilca – določitev uklonilnega zapora – prisilna izterjava globe
Opravičljiva odsotnost oz. zadržanost storilca, s katero je sodišče seznanjeno in ki storilca začasno onemogoča pri tem, da bi lahko določeno nalogo v splošno korist opravil, ni predpisana kot razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče predlog za nadomestitev globe zavrniti kot neutemeljen ali ga zavreči kot nedovoljenega. Prav tako to ni razlog, da bi sodišče postopek nadomestitve globe ustavilo.
Ob zavrnitvi predloga za nadomestitev globe, ki je bil vložen pred določitvijo uklonilnega zapora, ni mogoče neposredno nadaljevati postopka s prisilno izterjavo globe, temveč je potrebno storilcu najprej določiti uklonilni zapor.
spor majhne vrednosti - javni vodovod - plačilo vode – nestrinjanje z obrazloženo dokazno oceno
S tem, ko je sodišče ugotovilo, da tožena stranka ni zahtevala odklopa vode, je ocenilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je bila dobava vode po letu 2002 neredna in da je bil njen ugovor tožbenemu zahtevku po višini neopredeljen.
Samo dejstvo, da se pritožnik s sicer koherentno in logično obrazloženo dokazno oceno sodišča prve stopnje ne strinja, ne zadostuje za ugotovitev, da je zatrjevana kršitev prerasla v absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka.
nerazumljiva in nepopolna tožba – zahteva za dopolnitev ali popravo vloge – vsebina zahteve
Ne zadostuje samo sklicevanje na določilo 2. odst. 108. člena ZPP, ampak mora biti zahteva konkretizirana toliko, da se stranka z njeno pomočjo lahko seznani, v katerem delu je vloga pomanjkljiva.
Zahtevo, v čem je vloga formalno pomanjkljiva, mora vsebovati že izrek sklepa.
plačilo zavarovalnine - odločitev o stroških postopka – sporna podlaga in višina zahtevka – celoten uspeh v pravdi
Tudi v sporih zaradi plačila zavarovalnin, ki izvirajo iz pogodb o osebnih zavarovanjih, je treba pri odločitvi o pravdnih stroških, kadar je sporna tudi podlaga tožbenega zahtevka, upoštevati celoten uspeh pravdnih strank, ne pa zgolj uspeh po višini.
roki – podaljšanje roka – rok za podajo pripomb na izvedensko mnenje – nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko – pravica do izjave v postopku
Pravice stranke do izjave ni mogoče razumeti ločeno od pravic in ravnanj njenega pooblaščenca. Vsa pravdna dejanja pooblaščenca (tako aktivna kot pasivna) učinkujejo neposredno v sferi stranke. Okoliščina, da stranko zastopa pooblaščenec, ne sme povzročiti bremen nasprotni stranki ali zastojev v postopku.
Ker se dobra vera domneva, je trditveno in dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da druga stranka, ni bila v dobri veri. Pri presoji tega vprašanja je potrebno upoštevati vse konkretne okoliščine zadeve. V slabi veri je tisti, ki zaradi svoje malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice.
Sodna praksa zahteva, da je pot dovolj identificirana in prepoznavna, zato zadoščajo že opredelitve z izrazi kot so „obstoječa“, „asfaltirana“, „utrjena“ pot Geometrska odmera tako ni potrebna.
Iz samih trditev tožeče stranke izhaja, da ima poleg tožeče stranke tudi prvotožena stranka priznano izključno pravico do blagovne znamke, s katero je zaščiten enak znak, to je beseda Metalcamp. Gre torej za kolizijo dveh izključnih pravic tožeče in prvotožene stranke, pri čemer tožeča stranka s tožbo, prvotožena stranka pa z nasprotno tožbo uveljavljata tožbena zahtevka na izbris blagovne znamke nasprotne stranke iz registra. V kolikor bo katera od pravdnih strank s tovrstnim tožbenim zahtevkom uspela, bo izbris učinkoval šele z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero bo odločeno o tovrstnem tožbenem zahtevku. Dokler o tovrstnih izbrisnih zahtevkih sodišče še ni odločilo, pa to pomeni, da imata tako tožeča kot prvotožena stranka v priznanih blagovnih znamkah podano podlago za uporabo tako zaščitenega znaka v gospodarskem prometu.
predpogodba – opcija povratne prodaje – časovna omejenost pravice do povratne prodaje – rok za uveljavitev pravice do povratne prodaje
Roka za uveljavitev pravice do povratne prodaje pravdni stranki v Predpogodbi nista določili, vendar pa to ne pomeni, da rok, v katerem bi tožena stranka od tožeče stranke lahko zahtevala povratno prodajo, ni določljiv. 289. člen OZ namreč določa splošno pravilo, da se čas izpolnitve določi glede na okoliščine konkretnega primera. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok, v katerem bi tožena stranka lahko uveljavila svojo pravico do povratne prodaje, enak roku, v katerem bi lahko zahtevala izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, to je sklenitev glavne pogodbe. Dokler ima namreč tožena stranka možnost uveljaviti pravico do sklenitve glavne pogodbe, mora imeti tudi možnost uveljaviti sankcijo za neizpolnitev te obveznosti, to je pravico do povratne prodaje.
SPZ člen 10. ZD člen 72, 72/1, 210, 201/2, 201/2-1.
napotitev na pravdo – ustna oporoka – dokazovanje veljavnosti oporoke – izredne razmere pri napravi oporoke – spor o dejanskih vprašanjih – lastninska pravica na nepremičnini – zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice – manj verjetna pravica – vlaganje v nepremičnino
Ustna oporoka velja samo v primeru, ko zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. Vprašanje obstoja izrednih razmer je potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej. Ker je med dediči spor o dejanskih okoliščinah v zvezi s tem vprašanjem, je zapuščinsko sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče napotilo na pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0061362
ZPP člen 411.
začasna odredba o varstvu otrok – pogoji za izdajo začasne odredbe - stopnja verjetnosti
Začasna odredba (o varstvu in preživljanju skupnih otrok, o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov) je izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče lahko izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah je znižan na stopnjo verjetnosti.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. Odlok o zimski službi Mestne občine Ljubljana člen 10.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – opustitev kot protipravno ravnanje – opustitev čiščenja snega - poledenela pot – zavezanec za zimsko čiščenje
Za presojo odškodninske odgovornosti zaradi opustitve čiščenja snega in ledu ni odločilno samo lastništvo, temveč namembnost in dejanska uporaba površine.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - vzročna zveza - posledice poškodbe iz škodnega dogodka
Zdravljenje je bilo zaključeno že v februarju 2000, ko je bilo tožnikovo stanje stabilizirano in že tedaj je tožnik moral in mogel vedeti za obseg svoje škode kot posledice poškodbe z dne 24.1.2000. Tedaj je začel teči tudi zastaralni rok za tožnikovo terjatev iz tega dogodka.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršba - izročitev določenih stvari
Izvršilni naslov dolžniku nalaga, da je dolžan upniku izročiti konkretne premičnine: 32 fasciklov, ki vsebujejo poslovne listine in spise, ki se nanašajo na poslovanje tožeče stranke. Izvršba se opravi po 214. in 215. členu ZIZ.