predlog za nadomestitev globe – opravljanje naloge v splošno korist - začasna odsotnost storilca – določitev uklonilnega zapora – prisilna izterjava globe
Opravičljiva odsotnost oz. zadržanost storilca, s katero je sodišče seznanjeno in ki storilca začasno onemogoča pri tem, da bi lahko določeno nalogo v splošno korist opravil, ni predpisana kot razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče predlog za nadomestitev globe zavrniti kot neutemeljen ali ga zavreči kot nedovoljenega. Prav tako to ni razlog, da bi sodišče postopek nadomestitve globe ustavilo.
Ob zavrnitvi predloga za nadomestitev globe, ki je bil vložen pred določitvijo uklonilnega zapora, ni mogoče neposredno nadaljevati postopka s prisilno izterjavo globe, temveč je potrebno storilcu najprej določiti uklonilni zapor.
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izbris kazenskih točk – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo
O izbrisu kazenskih točk na podlagi pravočasno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo bi moralo ministrstvo obvestiti tudi sodišče, pa tega ni storilo. Takšno neažurno poslovanje organa storilcu ne more biti v škodo. Zato je pritožbeno sodišče upoštevalo, da ima storilec v kazenski evidenci vpisanih le 16 kazenskih točk, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Z izpodbijanim sklepom sodišče (še) ni odločalo o pritožnikovih pravicah in obveznostih, zato za pritožbo nima pravnega interesa in njegova pritožba ni dovoljena.
krivdno povzročeni stroški – vabilo na zaslišanje – vročitev vabila - prisilna privedba priče
Da bi lahko priči očitali, da se neopravičeno ni odzvala vabilu na zaslišanje, je potrebno zanesljivo ugotoviti, ali se je imela možnost pravočasno seznaniti s svojo obveznostjo, kar se zagotavlja s pravilno vročitvijo vabila na zaslišanje, bodisi z osebno vročitvijo, bodisi s fikcijo vročitve.
spor majhne vrednosti - javni vodovod - plačilo vode – nestrinjanje z obrazloženo dokazno oceno
S tem, ko je sodišče ugotovilo, da tožena stranka ni zahtevala odklopa vode, je ocenilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je bila dobava vode po letu 2002 neredna in da je bil njen ugovor tožbenemu zahtevku po višini neopredeljen.
Samo dejstvo, da se pritožnik s sicer koherentno in logično obrazloženo dokazno oceno sodišča prve stopnje ne strinja, ne zadostuje za ugotovitev, da je zatrjevana kršitev prerasla v absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka.
nerazumljiva in nepopolna tožba – zahteva za dopolnitev ali popravo vloge – vsebina zahteve
Ne zadostuje samo sklicevanje na določilo 2. odst. 108. člena ZPP, ampak mora biti zahteva konkretizirana toliko, da se stranka z njeno pomočjo lahko seznani, v katerem delu je vloga pomanjkljiva.
Zahtevo, v čem je vloga formalno pomanjkljiva, mora vsebovati že izrek sklepa.
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o predznambi pridobitve hipoteke na dolžnikovi nepremičnini na podlagi sklepa o predhodni odredbi, s katero je izvršilno sodišče odredilo predznambo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini.
Predznambe ni potrebno opravičevati s predlogom za vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke, ampak se opravi po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.
plačilo zavarovalnine - odločitev o stroških postopka – sporna podlaga in višina zahtevka – celoten uspeh v pravdi
Tudi v sporih zaradi plačila zavarovalnin, ki izvirajo iz pogodb o osebnih zavarovanjih, je treba pri odločitvi o pravdnih stroških, kadar je sporna tudi podlaga tožbenega zahtevka, upoštevati celoten uspeh pravdnih strank, ne pa zgolj uspeh po višini.
SPZ člen 10. ZD člen 72, 72/1, 210, 201/2, 201/2-1.
napotitev na pravdo – ustna oporoka – dokazovanje veljavnosti oporoke – izredne razmere pri napravi oporoke – spor o dejanskih vprašanjih – lastninska pravica na nepremičnini – zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice – manj verjetna pravica – vlaganje v nepremičnino
Ustna oporoka velja samo v primeru, ko zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. Vprašanje obstoja izrednih razmer je potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej. Ker je med dediči spor o dejanskih okoliščinah v zvezi s tem vprašanjem, je zapuščinsko sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče napotilo na pravdo.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - vzročna zveza - posledice poškodbe iz škodnega dogodka
Zdravljenje je bilo zaključeno že v februarju 2000, ko je bilo tožnikovo stanje stabilizirano in že tedaj je tožnik moral in mogel vedeti za obseg svoje škode kot posledice poškodbe z dne 24.1.2000. Tedaj je začel teči tudi zastaralni rok za tožnikovo terjatev iz tega dogodka.
Ker se dobra vera domneva, je trditveno in dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da druga stranka, ni bila v dobri veri. Pri presoji tega vprašanja je potrebno upoštevati vse konkretne okoliščine zadeve. V slabi veri je tisti, ki zaradi svoje malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice.
Sodna praksa zahteva, da je pot dovolj identificirana in prepoznavna, zato zadoščajo že opredelitve z izrazi kot so „obstoječa“, „asfaltirana“, „utrjena“ pot Geometrska odmera tako ni potrebna.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – razlastitveni postopek – nujni postopek – izvršljivost pred pravnomočnostjo – odškodnina zaradi razlastitve – zamuda z izpolnitvijo – nastop zamude – zakonske zamudne obresti
Nasprotna udeleženka ni v zamudi šele z izdajo odločbe sodišča prve stopnje, pač pa že od vložitve predloga, saj je tedaj jasno, da sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu ne bo.
OZ člen 393, 393/1, 418. SPZ člen 141, 148. ZZK-1 člen 189.
vknjižba hipoteke – delni prenos že obstoječe hipoteke na novega upnika – vrstni red poplačila
Skladno s pogodbenim dogovorom je hipoteka prešla na prevzemnika do višine prenesene terjatve. S tem hipoteko pridobi več upnikov, ne nastane pa nova hipoteka.
Upnik, ki je pridobil le del hipotekarno zavarovane terjatve, lahko samostojno razpolaga s svojim delom prej enotne terjatve, ne pa s hipoteko, ki je bila ustanovljena v zavarovanje prej enotne terjatve.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršba - izročitev določenih stvari
Izvršilni naslov dolžniku nalaga, da je dolžan upniku izročiti konkretne premičnine: 32 fasciklov, ki vsebujejo poslovne listine in spise, ki se nanašajo na poslovanje tožeče stranke. Izvršba se opravi po 214. in 215. členu ZIZ.
roki – podaljšanje roka – rok za podajo pripomb na izvedensko mnenje – nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko – pravica do izjave v postopku
Pravice stranke do izjave ni mogoče razumeti ločeno od pravic in ravnanj njenega pooblaščenca. Vsa pravdna dejanja pooblaščenca (tako aktivna kot pasivna) učinkujejo neposredno v sferi stranke. Okoliščina, da stranko zastopa pooblaščenec, ne sme povzročiti bremen nasprotni stranki ali zastojev v postopku.
izločitev dela zapuščine – izločitev v korist potomcev – skupno pridobivanje
Teorija in praksa dopuščata uporabo 32. člena ZD tudi v primerih, ko je skupno delovanje potomca in zapustnika prenehalo že dolgo pred smrtjo zapustnika, kar pa ne pomeni, da se vrednost vlaganj potomca ocenjuje na dan prenehanja vlaganj ali skupnega bivanja (in s tem skupnega delovanja). Višino vlaganj potomca v premoženje zapustnika se izračunava na dan smrti zapustnika. Šele tedaj se oblikuje zapustnikovo premoženje, iz katerega je mogoče izločiti potomčev vložek, pred smrtjo zapustnika tega premoženja ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0061362
ZPP člen 411.
začasna odredba o varstvu otrok – pogoji za izdajo začasne odredbe - stopnja verjetnosti
Začasna odredba (o varstvu in preživljanju skupnih otrok, o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov) je izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče lahko izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah je znižan na stopnjo verjetnosti.