sprejem v državljanstvo z naturalizacijo - pogoji - dejansko življenje v Sloveniji
Eden od pogojev za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo je tudi, da prosilec dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno najmanj 5 let pred vložitvijo prošnje.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Tožnik je vložil revizijo sam in ni izkazal, da bi imel pravniški državni izpit. Revizijo je torej vložila oseba, ki te pravice nima, kar pomeni, da gre za nedovoljeno revizijo.
ZPPSL člen 59, 59/3, 137, 137/1, 163, 163/2, 163/2-2, 163/2-3, 172, 173, 173/2.ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1.
prisilna poravnava v stečaju - rok za prijavo terjatev - prekluzivni rok materialnega prava - terjatev iz naslova odškodnine - nesreča pri delu - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravnega postopka
Po postopku prisilne poravnave v stečaju, ki se je končal s potrditvijo prisilne poravnave, bodo lahko dobili svoje terjatve poplačane v skladu s pogoji prisilne poravnave tudi tisti upniki, ki svojih terjatev niso prijavili v stečajnem postopku.
enako varstvo pravic - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
O kršitvi enakega varstva pravic iz 22. člena URS ni mogoče sklepati samo na podlagi primerjave dveh sodb. Da bi bila odločitev sodišča arbitrarna, bi morala biti v očitnem nasprotju z odločitvami sodišč, ki jih ta sprejemajo v vsebinsko enakih zadevah.
določitev zaščitene kmetije - podatki uradnih evidenc
Ko gre za odločanje o statusu zaščitene kmetije, so podlaga za odločanje podatki uradnih evidenc. Če katastrski podatki niso usklajeni z dejanskim stanjem v naravi, je to predmet posebnega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22234
ZKP člen 95, 95/4, 371, 371/1-9, 372, 372-3, 420, 420/2 424, 424/1.KZ člen 170, 170/1, 178, 178/2.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - zastaranje kazenskega pregona - obrekovanje - upravičeni tožilec
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče upoštevati vložnikovega sklicevanja na pritožbene navedbe, saj tako obrazložena zahteva ne izpolnjuje kriterijev iz določbe 1. odstavka 424. člena ZKP.
S tem ko je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja spremenilo opis kaznivega dejanja, tako da je namesto trditve, da je obdolženec v več telefonskih pogovorih oziroma najmanj enem pogovoru zatrjeval neresnična žaljiva dejstva, navedlo, da je storil kaznivo dejanje obrekovanja le z enim telefonskim klicem, ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ker je bilo kaznivo dejanje obrekovanja storjeno na škodo komandirja policijske postaje, je bil ta kot oškodovanec upravičen podati zoper obsojenca predlog za kazenski pregon, državni tožilec pa je bil upravičen začeti pregon (2. odstavek 178. člena KZ).
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - odvzem mladoletne osebe - storilec - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe
V 1. odstavku 200. člena KZ je inkriminirano zlonamerno onemogočanje uresničitve ne samo izvršljive odločbe o dodelitvi mladoletne osebe, temveč tudi vsake izvršljive odločbe, s katero se urejajo razmerja mladoletnikov.
Storilec kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe je lahko tudi roditelj, kateremu je mladoletnik zaupan v varstvo in vzgojo z izvršljivo odločbo.
URS člen 29, 29-3, 62. EKČP člen 6, 6-3.ZKP člen 8, 8/2, 340, 340/1-1, 340/2.
jezik v postopku - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - branje zapisnikov o izpovedbah prič s soglasjem strank - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odredbi sodišča
V 8. členu ZKP predvidena pravica udeleženca v kazenskem postopku, da uporablja svoj jezik, ni izrecno zgolj pravica do uporabe materinega jezika. Jezik udeleženca v postopku je lahko njegov materin jezik, jezik naroda ali uradni jezik države, ki ji pripada, lahko pa je tudi katerikoli drug jezik, ki ga razume in ki mu omogoča ustrezno sodelovanje v postopku.
Čeprav obsojenec ni bil obveščen, da je lahko navzoč pri zaslišanju prič na Slovaškem, pa je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi tudi s soglasjem obsojenca in njegovega zagovornika prebralo zapisnike o njihovem zaslišanju. V tem primeru je torej obsojencu bila zagotovljena možnost neposrednega zaslišanja in soočenja s pričami, ki pa se ji je odrekel s tem, da je pristal na branje zapisnikov o izpovedbah. Zato se v tem primeru vložnik zahteve ne more sklicevati na kršitev pravic obrambe oziroma trditi, da mu je bilo onemogočeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
Obramba med postopkom ni imela možnosti soočiti se z eno od prič ter z izvedencem, na čigar izpovedbo oziroma mnenje se opira sodba. Glede na to, da zagovornik to kršitev prvič uveljavlja šele v zahtevi za varstvo zakonitosti, pa je dolžan izkazati vzročno zvezo med zatrjevano procesno kršitvijo ter zakonitostjo sodbe (2. odstavek 371. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 340. člena ZKP).
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je na podlagi določil 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP prebralo zapisnika o zaslišanju priče ter izvedenca cestnoprometne stroke, ker je ugotovilo, da gre za tujca, ki prebivata v tujini in da sta bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, izvedenec pa je svoj izostanek tudi opravičil.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZPP (1977) člen 40, 40/1.
dovoljenost revizije - ugotovitveni zahtevek - ugotovitev obsega skupnega premoženja - vrednost spornega predmeta - ocena interesa za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja - podrejeni denarni zahtevek
Za dovoljenost revizije je odločilna le vrednost spornega predmeta, ki jo navede stranka ali določi sodišče. Ko gre za ugotovitvene zahtevke glede tega, katero premoženje spada v skupno premoženje strank in kolikšen je njun delež na tem premoženju, ni nujno, da je navedena vrednost spornega predmeta v višini, denimo, prometne vrednosti predmetov skupnega premoženja. Pri ugotovitvenih tožbah je namreč sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki se naj ugotovita. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožnik za takšno ugotovitev.
ekonomska skupnost - izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - intimni odnosi - skupno prebivanje
Eden izmed elementov izvenzakonske skupnosti je ekonomska skupnost partnerjev. Zanjo gre tudi v primeru, če imata partnerja skupen denar za gospodinjstvo in skupno počitniško stanovanje, pa ločen vsak za svojo nepremičnino in stanovanje.
Med elemente takšne skupnosti spadajo tudi intimni odnosi.
Za skupno prebivanje gre tudi takrat kadar partnerja živita nekaj časa v stanovanju enega oziroma drugega in v skupnem počitniškem stanovanju.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-2, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - škodovanje vojaški sili države - pomoč oboroženim tolpam
S tem ko se obsojencu očita, da se je povezal z nekim M. in od njega prejel meseca marca 1947 propagandni material, ni podan nobeden od znakov kaznivega dejanja po 1. odstavku 2. člena v zvezi z 2. točko 3. člena ZKLD.
izvajanje dokazov - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na dejstvo, ki je pomembno za pravilno presojo zadeve ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da je s predloženim dokazom mogoče ugotoviti zatrjevano dejstvo. V nasprotnem ne gre za dokazni predlog, temveč za pripombo, mnenje, pobudo, ki nima pravnega učinka, zato sodišče o tem ni dolžno sprejemati posebnega sklepa in tudi ne navajati razlogov v obrazložitvi sodbe.
Sodišče mora odločiti tudi o dokaznih predlogih strank, ki jih na glavni obravnavi, ki se je začela znova, niso ponovile.
Ker je obramba v pritožbi zatrjevala, da bo mogoče s prekopavanjem dvorišča ugotoviti, da obsojenčevi objekti na vodovodno omrežje niso priključeni za oškodovančevim vodomerom, ni pa izkazala potrebne verjetnosti, da bo s predlaganim dokazom dokazala zatrjevano pravno relevantno dejstvo, kar bi lahko storila bodisi s predložitvijo morebitne dokumentacije o poteku vodovodnega omrežja v dvorišču, bodisi z zaslišanjem prič, ki bi potrdile navedbe o poteku cevi ali na kakšen drug ustrezen način, sodišče z neizvedbo tega dokaza ni kršilo obsojenčeve pravice do obrambe.
otrok starša, ki je umrl v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, če upravni organ ni ugotavljal, ali je imela tožnica, ki ji je bil ukrep povzročen na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravica do izvajanja dokazov v obsojenčevo korist (3. alinea 29. člena Ustave Republike Slovenije in 2. odstavek 5. člena ZKP) in s tem pravica do poštenega sojenja bi bila prekršena, če bi sodišče, ki sicer v skladu z načelom proste presoje dokazov (1. odstavek 18.
člena ZKP) samo presoja, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, opustilo izvedbo predlaganega dokaza, glede katerega je obramba izkazala njegov obstoj in pravno relevantnost s potrebno stopnjo verjetnosti, da bi bilo mogoče z njim dokazati obstoj odločilnega ali kakšnega drugega pravno pomembnega dejstva.
pridobitev državljanstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - izpolnjevanje pogojev - dejansko življenje v Sloveniji
Pri odločanju o pridobitvi državljanstva po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki državljanom drugih republik nekdanje Jugoslavije omogoča pridobitev državljanstva pod ugodnejšimi pogoji, so za presojo, ali prosilec izpolnjuje pogoj dejanskega življenja v Sloveniji, pomembne vse okoliščine, ki kažejo na to, kje opravlja bistvene življenjske aktivnosti.
obnova postopka - odločanje o obnovi postopka - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
V pritožbenem postopku zoper sklep, s katerim je bil zavržen predlog za obnovo postopka, organ druge stopnje lahko sam odloči tako, da sklep organa prve stopnje odpravi in predlogu za obnovo ugodi ter dovoli obnovo.