zavrženje tožbe - res iudicata - ugovor pravnomočno razsojene stvari - povrnitev dvakratnega plačila dolga
Ugovor pravnomočno razsojene stvari je utemeljen, če nastopata v zadevi isti stranki in če je v obeh zadevah podana tudi istovetnost zahtevkov. Stranki nista istovetni le tedaj, kadar nastopata v obeh zadevah v isti vlogi, temveč tudi tedaj, ko nastopata v tekoči pravdi v zamenjanih vlogah v primerjavi z že pravnomočno razsojeno zadevo, medtem ko je istovetnost zahtevkov podana tedaj, kadar je pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde.
Meritorno odločanje o zahtevkih za povrnitev dvakratnega plačila dolga po določbi 212. člena ZOR je dopustno le izven okvirov učinkov pravnomočnosti.
Res je sicer, da je v obrazložitvi prvostopenjske sodbe v zvezi s temeljem zahtevka tožeče stranke pogodbeni podlagi za nastanek toženčeve obveznosti brez potrebe dodana še nepogodbena podlaga (o njegovi neupravičeni obogatitvi), vendar nima to nikakršnega vpliva na pravilnost odločitve, saj je bila sankcija za nespoštovanje med pravdnima strankama sklenjene pogodbe o ustanovitvi in vodenju tekočega računa z dne 18.5.1993 v njej vnaprej predvidena in sporazumno določena, saj je toženec s podpisom pogodbe nanjo pristal. V skladu s to pogodbo pa je tudi odločitev o nastanku in o obsegu toženčeve obveznosti do tožeče stranke.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navajanje okoliščin, ki da jih sodišče ni dovolj kritično presodilo v zvezi z oškodovankinim ravnanjem, predstavljajo izpodbijanje s pravnomočno sodno odločbo ugotovljenega dejanskega stanja, torej uveljavljanje razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Zaradi manjše obremenjenosti drugega sodišča v O. in ker štirje od petih dedičev stanujejo na območju tega sodišča, ni dvoma, da je smotrno določiti pristojnost tega sodišča.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 18, 298, 311, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - neposredno izvajanje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče ugotovilo, da ne gre za dokaza, s katerima bi lahko sklepali o obstoju oziroma neobstoju pravno relevantnih dejstev ter ju kot taka povsem utemeljeno zavrnilo, s tem obsojencu ni bila kršena pravica do obrambe, prav tako pa tudi ne načelo neposrednega izvajanja dokazov.
Sodišče je sicer zavrnilo predlagani dokaz po neposrednem zaslišanju izvedencev, ker je ocenilo, da izvedba tega dokaza očitno ni takšna, da bi pripeljala k boljši razjasnitvi te kazenske zadeve, prebralo pa je izvedenska mnenja. Dokaz je bil torej izveden in ocenjen.
Ker je zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo vložil po poteku trimesečnega zakonskega roka, ki se tudi za vložitev zagovornikove zahteve za varstvo zakonitosti računa od dneva vročitve sodbe obsojencu ne pa zagovorniku, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo (2. odstavek 422. člena ZKP).
Tožniku je bil z nastankom škode, to je z zaključkom prvega bolniškega staleža znan, ali bi mu lahko bil znan, obseg vtoževane škode, zato je tedaj začelo teči zastaranje terjatve iz tega naslova.
ZOR člen 178, 178/2, 200.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - določitev deleža odgovornosti - trčenje motornih vozil - prehitevanje pred križiščem - neupoštevanje prednosti - povrnitev gmotne in negmotne škode - delno izpodbijanje odgovornosti - višina odškodnine - pravno mnenje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prehodne določbe novega ZPP - zavrženje revizije
Ugotovljeni potek prometne nesreče in ugotovljene nepravilnosti, torej tožnikova prekoračitev dovoljene hitrosti in prehitevanje dveh vozil pred križiščem na eni strani in premajhna pazljivost toženkinega zavarovanca pri speljevanju v križišče na drugi strani, tudi po presoji revizijskega sodišča ne utemeljujejo nobenega zvišanja deleža toženkinega zavarovanca nad ocenjenih 20 %.
Ugotovljene tožnikove kršitve cestnoprometnih predpisov so hujše in so tudi pretežni vzrok za nastalo škodo.
ZPP člen 216, 258, 261, 262, 339, 339/2-8.ZOR člen 200, 200/1.
načelo kontradiktornosti - zaslišanje stranke - udeležba stranke na naroku - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - prosti preudarek - povrnitev negmotne škode - človekove pravice in temeljne svoboščine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode - pravno priznana škoda - pravica do odškodnine
Ko je sodišče prve stopnje ob tem, ko se tožnik pravilno izkazanemu vabilu na zaslišanje kot stranke (v skladu z določbo 261. člena ZPP) ni odzval in svojega izostanka ni opravičil, zaslišalo kot stranko le toženko in obravnavo zaključilo, tožniku nikakor ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem - zlasti ne z nezakonitim postopanjem, saj je zanj imelo podlago v določbah 258., 261. in 262. člena ZPP.
Res je sodišče prve stopnje za del toženkinega pisanja ugotovilo, da je žaljivo za tožnika in s tem protipravno ter da je izkustveno sicer mogoče sklepati, da je toženkin očitek (o pohlepnem prevarantu)
tožnika najbrž razjezil oziroma prizadel in ga vsaj za krajši čas vznemiril. Vendar je hkrati tudi ugotovilo, da glede na stopnjo duševnih bolečin in njihovo trajanje, tožnik ni upravičen do odškodnine (prvi odstavek 200. člena ZOR). Ker obstoj pravno priznane škode ni bil ugotovljen, tudi ni podlage za odločanje o višini odškodnine po prostem preudarku, saj manjka eden izmed nujno kumulativno podanih vseh elementov t.i. civilnega delikta, ki pogojujejo nastanek odškodninske obveznosti.
ZDRS člen 11, 11/2, 12, 12/2. ZUS člen 73.URS člen 14.
sprejem v državljanstvo - upravni postopek - vodenje postopka po spremenjeni zakonski določbi
Tožnik med upravnim postopkom ni ugovarjal temu, da je tožena stranka upoštevala sprejeto spremembo zakonske določbe (2. odstavek 12. člena ZDRS), ampak je sledil toženi stranki in dopolnjeval svojo vlogo za sprejem v slovensko državljanstvo. Tožnik tudi ni vložil tožbe zaradi molka organa. S tem se je s konkludentnimi dejanji strinjal, da se upravni postopek vodi po spremembi in dopolnitvi 12. člena ZDRS.
ponovna prošnja za azil - obstoj spremenjenih okoliščin
Priznanje, da je v prvotni prošnji za azil dal napačne podatke o svoji identiteti (ker naj bi se bal kriminalcev v svoji državi), ne pomeni spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi lahko pristojni organ obravnaval ponovno tožnikovo prošnjo za azil.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS15775
ZAzil člen 2, 29, 29/1, 37, 37/1. ZUS člen 59, 59/1, 72, 74.
prošnja za azil - prihod iz varne tretje države - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Določbo 37. člena ZAzil je mogoče uporabiti le v primeru, ko je nesporno ugotovljeno, da prosilec za azil prihaja iz varne tretje države, kar v konkretnem upravnem sporu po presoji pritožbenega sodišča ni bilo popolno ugotovljeno, je pa to okoliščina, ki je za odločitev na podlagi 1. odstavka 37. člena ZAzil bistvena.
ZDRS člen 10, 10/1-4. ZUS člen 73.URS člen 160, 162.
sprejem v državljanstvo - trajen vir sredstev za preživljanje - pogodba o trajnem preživljanju
Pogodba o trajnem preživljanju, s katero se je sestra tožeče stranke zavezala, da bo mesečno prispevala za preživljanje tožeče stranke, ne pomeni dokaza o trajnem viru sredstev za preživljanje, saj sestra po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni dolžna preživljati tožeče stranke in takšna pogodba tudi ne bi bila iztožljiva.
ZPD člen 20, 21, 21-11, 22, 22/1, 22/2, 79. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 34a.
davek od prometa storitev, ki so jih študentje opravili preko študentskega servisa
ZPD je uvedel nov sistem pri obdavčitvi prometa storitev, po katerem so bile obdavčene vse storitve, razen tistih, ki so bile kot izjeme taksativno naštete.
Na pravno osebo oziroma zasebnika, ki je bil naročnik storitve, ki jo je opravila fizična oseba, je bila prenesena dolžnost (obračuna, odtegnitve in) plačila davka od prometa storitev.
Študentje svojega dela niso opravili kot podizvajalci del, naročenih pri študentskem servisu, temveč je študentski servis njihovo delo posredoval tožeči stranki. Študentje so torej delo opravili tožeči stranki. Zato dejstvo, da je tožeča stranka plačala račun študentskemu servisu, ni pravno pomembno za odločitev. Tožeča stranka je namreč študentskemu servisu plačala račun, ki ji ga je izstavil za svojo storitev posredovanja dela, kot tudi za storitve k njej napotenih študentov (katerih delo je torej tožeča stranka plačala preko posrednika - študentskega servisa).
Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku kot izvedbeni predpis ni urejal same obveznosti plačevanja prometnega davka, temveč je podrobneje določal le način obračunavanja in plačevanja prometnega davka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22198
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 240, 240/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - storilec - namen - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sam s seboj v nasprotju
Kaznivo dejanje ponarejanja poslovnih listin po 240. členu KZ lahko stori vsakdo (kdor), ki je pooblaščen za vodenje poslovnih knjig in torej tudi obsojenka ne glede na to, da je predmetno posojilno pogodbo podpisala v rubriko "posojilojemalec" kot delavka (in ne kot solastnica ali družbenica).
Namen, ki ga je obsojenec zasledoval z navedbo lažnih podatkov, ni nujna vsebina izreka kaznivega dejanja po 1. odstavku 240. člena KZ, temveč je lahko to predmet presoje v obrazložitvi.
ZOR člen 186, 189, 200, 277, 941.ZPP člen 358, 399, 399/1.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pravična denarna odškodnina - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.
Ko je pritožbeno sodišče ugotovilo drugačno trajanje bolečinskega obdobja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni pa šlo za nobenega izmed primerov iz 358 člena ZPP, je kršilo zakon, saj ni imelo pooblastila v njem za takšno ravnanje. To nedovoljeno ravnanje pa je lahko vplivalo na pravilnost sodbe - glede višine odškodnine (prvi odstavek 339. člena ZPP).
plačilo kupnine - pogodba z navideznim kupcem - kupoprodajna pogodba - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji zaradi zmotne presoje listine
Odločilnega dejstva, da med tožnico in njenim očetom ni bilo volje, da tožnica v trenutku sklepanja pogodbe postane izključna lastnica spornega stanovanja, sodišče prve stopnje ni ugotovilo zgolj na podlagi presoje listine, marveč tudi na podlagi tožničine izpovedbe in izpovedb prič. Zato pritožbeno sodišče brez obravnave ne bi smelo ugotoviti, "da je tožnica v celoti odkupila stanovanje" ter, "da ji zapustnik ob tem dejanju priznava lastninsko pravico tudi na drugi polovici stanovanja v smislu učinka posadne listine".
Ker je obsojenec dal krive podatke o stroških, ki vplivajo na odmero dohodnine (1. odstavek 254. člena ZKP), navedba glede višine prijavljene dohodnine ni nujna sestavina izreka, temveč spada med razloge sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje obsojenca z dokazno oceno sodišča, da ni ravnal v silobranu, ne pomeni očitka kršitve določb kazenskega zakona, temveč le očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).