prevzem delavcev - razporeditev k drugemu delodajalcu - pogoji za nadaljevanje dela
Če je družba, ki je prevzela delavce, v aktu o sistemizaciji kot posebna pogoja določala še opravljen preizkus znanja po ZZVO in aktivno znanje slovenskega jezika, ki jih tožniki ne izpolnjujejo, so bile kršene njihove zakonite pravice do nadaljevanja dela pri drugem delodajalcu, pod pogoji in na način določen s SKPGD.
invalidsko zavarovanje - zmožnost opravljati drugo delo - kategorija invalidnosti
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je bilo pri tožniku ugotovljeno, da je glede na svoje zdravstveno stanje še vedno zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo, ki ni na višini, ki ni v ropotu, na premičnih objektih in je enostavno in psihično nezahtevno, je že tožena stranka tožniku priznala ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja kot invalidu III. kategorije invalidnosti, ob upoštevanju določb 27., 34. in 116. člena ZPIZ (1992) od 4.1.1999 dalje. Ker je tožnik zmožen za opravljanje dela z omejitvami v polnem delovnem času, ni pogojev, da bi se mu priznale pravice delovnega invalida II. kategorije, še manj pa pravica do invalidske pokojnine kot delovnemu invalidu I. kategorije invalidnosti.
prenehanje delovnega razmerja - izostanek z dela - odobritev letnega dopusta
Letni dopust je neodtuljiva pravica delavca: delavec se ji ne more odreči, niti se mu ne more ta pravica kratiti (drugi odstavek 32. člena ZTPDR). Zato tudi delodajalec izrabe letnega dopusta ne more zavrniti brez utemeljenega razloga ali sploh brez kakršnegakoli razloga.
Kadar več tožnikov z eno tožbo uveljavlja zahtevke, ki temeljijo le na istovrstni dejanski in pravni podlagi, vrednost spornega predmeta za presojo dovoljenosti revizije ni vsota zahtevkov vseh tožnikov, temveč se dovoljenost revizije v skladu z določbo drugega odstavka 367. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 41. člena ZPP ocenjuje po vrednosti zahtevka vsakega tožnika posebej.
prenehanje delovnega razmerja - delavci v državnih organih - ugovor zoper odločitev o prenehanju delovnega razmerja
Revizijsko sodišče ne sprejema revizijskega navajanja, da določba drugega odstavka 72. člena ZDDO, kjer je določeno, da se ugovor zoper odločitve vloži pri predstojniku ali organu, ki je pristojen za odločitev o pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki odločitev tudi preizkusi, ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva in da je zato v nasprotju z ustavo (25. člen). Tudi v primeru delavcev v državnih organih je treba upoštevati, da je delovni spor spor med delodajalcem in delavcem, za katerega se praviloma uporabljajo določbe delovno pravnih predpisov in ne spor med delavcem in državnim organom kot oblastjo. Posebna ureditev odnosov je, če so za to utemeljeni razlogi, dovoljena, ker pa gre za zasebnopravno oziroma pogodbeno razmerje, to pomeni da razmerje ne uživa ustavne zaščite po 25. členu Ustave RS.
ZOR člen 1089, 1089/1, 1090, 1092. ZDR (1990) člen 36c, 103. ZTPDR člen 83, 83/2.
odpoved pravici do pritožbe - procesne predpostavke za sodno varstvo
Odpoved pritožbi oziroma zahtevi za varstvo pravic pri delodajalcu, ima enake posledice, kot če pritožba oziroma zahteva ni vložena. To pa v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZTPDR pomeni, da manjka tudi procesna predpostavka za sodno varstvo.
disciplinski postopek - pravica do zagovora - zakonski roki - izbira disciplinskega ukrepa
Sodišče prve stopnje med dejanskimi ugotovitvami le navede, da so bili tožnici z vabilom za obravnavo pred organom druge stopnje, dostavljeni tudi zapisniki z opravljenih disciplinskih obravnav. Iz take ugotovitve sicer lahko izhaja dokazni zaključek, da je bila tožnica seznanjena s kršitvami, ki jih je obravnavala disciplinska komisija, ne pa tudi, da je bila tožnici zagotovljena pravica do zagovora v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZTPDR. Zakonodaja daje dovolj možnosti za zakonito izvedbo postopka v okviru relativno kratkih zastaralnih rokov tudi v primerih bolezni delavca ali kadar se ta morda izmika sodelovanju v disciplinskem postopku.
V socialnih sporih sodišče odloča o zakonitosti dokončnih aktov, ki jih v zvezi o pravicah do in iz invalidskega zavarovanja oziroma drugih socialnih pravicah izdajajo pristojni organi (določbe 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94, 20/98, ZDSS). Zato za odločitev sodišča praviloma ne morejo biti pomembna dejstva in dokazi, ki se jih pridobi ali nastanejo po dokončnosti izpodbijane odločbe. Če sodišče ugotovi, da odločitev ni zakonita oziroma pravilna, pa ima glede na določbo 35. člena ZDSS različne možnosti, vendar mora še vedno odločati ob upoštevanju časa dokončnosti odločitve v predhodnem postopku.
Ker se z ZPPPAI lahko rešuje samo socialna varnost delavcev, ki so delali neposredno pri proizvodnji azbesta ali v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov (kar v postopku tudi še ni bilo v celoti ugotovljeno), brez delovnega razmerja in brez možnosti, da se jim delovnopravni status ponovno vzpostavi, pred ugotovitvijo, da so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji, ni mogoče odločati, da nekdo izpolnjuje pogoje do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.