Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 7, 7/8.
kmetijsko okoljska plačila - pogoji za izplačilo sredstev - kontrolni pregled - obtežba z živino
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožnik v letu 2008 izpolnjeval pogoje glede predpisane obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu in da zato izvedena kontrola v letu 2009 ne more vplivati na izpolnjevanje njegovih obveznosti v letu 2008. Podukrepe, ki so si jih upravičenci sami izbrali, je namreč treba izvajati ves čas trajanja obveznosti v skladu s predpisanimi pogoji, s katerimi so se upravičenci vključili v ukrep kmetijsko okoljskih plačil.
Položaja članov komisije ni mogoče primerjati s procesnimi garancijami, ki se zahtevajo od izvedencev po ZUP, kot to zmotno uveljavlja tožnik. Izpodbijana odločitev je obrazložena v zadostni meri in z dovolj logično postavljenimi razlogi, zakaj tožnikova prijava ne izpolnjuje enega od štirih splošnih meril. Ta obrazložitev ni očitno nerazumna, zato sodišče ne vidi podlage za ugotovitev nezakonitosti odločanja.
upravni postopek - žalitev uradne osebe - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti
Stranke se morajo v postopku vesti dostojno in tako, da ne motijo dela organa. Vsa svoja stališča morajo zagovarjati na dostojen način.
Na odločitev sodišča nimajo vpliva tožbene navedbe, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, s čim je tožnik inšpektorja razžalil. Denarna kazen se izreče zoper tistega, ki huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost (prvi odstavek 111. člena ZUP), takšno ravnanje tožnika pa je v izpodbijanem sklepu ustrezno ugotovljeno, saj je tožnik s svojim nedostojnim vedenjem motil red in s tem delo upravnega organa oziroma uradne osebe.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 214, 228, 237, 237/3, 237/3-7.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Obrazložitev mora obsegati ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Te sestavne dele mora imeti tudi obrazložitev sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - presoja verjetnega izgleda za uspeh
Ali dve različni tožeči stranki uveljavljata zahtevek na podlagi istega računa, je sporno vprašanje, ki ga je treba razčistiti v pravdi, tako da ni mogoče šteti, da bi bil pravdni postopek nesmiseln oziroma da vsebinski kriterij ni izpolnjen. Treba je upoštevati, da gre pri postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prava neuke stranke in ni mogoče od strank pričakovati, da bi znale v upravnem postopku same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne v zvezi z navedenimi pravdnimi postopki. O tem lahko odloči le pristojno pravdno sodišče.
V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP je potrebno poudariti, da je dejansko težko najti pravo razmejitev, do katere mere lahko služba za brezplačno pravno pomoč presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča o zadevi. Iz zakonskega besedila namreč izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo FLRJ - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje popisnice. V njem je navedeno, da je E.D. nemške narodnosti, njen materni jezik pa je slovenski. Enako je navedeno tudi za njenega moža ter njeni hčeri. V navodilih za izpolnjevanje popisnice je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organ v tem pogledu ne sme vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila E.D. nemške narodnosti, saj ni bilo izkazanega razloga, da bi njen mož kot poglavar družine, ki je popisnico izpolnil, zapisal tako, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.
ZJF člen 106f. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter vzpodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letih 2009 in 2010 točka 3.
S popravkom javnega razpisa, s katerim se je (zgolj) spremenila višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje za posamezne sklope, tožena stranka ni vsebinsko posegla v kandidiranja na javnem razpisu, saj je bila spremenjena višina sredstev v popravku javnega razpisa v skladu s 3. točko javnega razpisa, to je v skladu s proračunskimi sredstvi.
Nezakonitost razpisnih pogojev je možno uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri.
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo člen 18, 20.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - pogoji za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja - odvajanje industrijske odpadne vode
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 20. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo za drugačen način odvajanja industrijske odpadne vode v podzemne vode (skozi ponikovalni vodnjak), sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da priložena dokumentacija izkazuje, da z odvajanjem industrijskih odpadnih vod v ponikovalnico okolje ne bo prizadeto in da so s tem izpolnjeni pogoji za odvajanje industrijske odpadne vode v podzemne vode na podlagi 4. odstavka 18. člena uredbe.
ugriz psa - nevaren pes - vpis v Centralni register psov - pogoji za vpis v register - načelo zaslišanja stranke
Sodišče se ne strinja s tožnikovim stališčem, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, s čimer naj bi bilo kršeno ustavno načelo enakega varstva pravic, saj je bil k sodelovanju v postopku izrecno pozvan z dopisom, po prejemu katerega je tudi podal pisno izjavo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Tudi v primeru, da je tožničina trditev, da ji oče v relevantnem obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni plačeval preživnine, resnična, prošnji tožnice ne bi bilo mogoče ugoditi, saj so njeni prejemki ter prejemki njene matere kljub temu presegali dvakratnik minimalnega dohodka.
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa ni podana. Tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od toženih strank ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve. Tako ni mogoče govoriti o molku organa, zato je tožba preuranjena.
Tožbeni ugovor, da je bila izguba donosa katastrskega dohodka kmetije ugotovljena prenizko, je pavšalen in neutemeljen, saj je bil izračun izgube opravljen pravilno, tožnica pa v dokaz svoje trditve ni ponudila kakšnih konkretnih dokazov.
Javni razpis „Spodbujanje procesa prenosa znanja – Valor 2010“ točka 7. ZUP člen 4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - postopek ocenjevanja vlog - merila za ocenjevanje - načelo enakopravnosti - načelo transparentnosti - javnopravna stvar
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je treba upoštevati, da gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve.
Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Uspeh na razpisu pa je za vsakega prijavitelja odvisen zlasti od tega, kako je posamezni projekt vrednoten, glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Po navedenem se lahko enako obravnavanje vseh prijavljenih na razpisu doseže zgolj tako, da se vsem prijavljenim kot izhodišče za oceno zagotovi enakovredno obravnavanje ob prijavi. To pa nikakor še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo oziroma projektom tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini.
dohodnina - drugi dohodki - prodaja poslovnega deleža - dogovor glede variabilnega dela kupnine - dobiček iz kapitala
Pravni prednik tožeče stranke je v letu 2008 izplačal znesek 50.000,00 EUR, ne da bi zato obstajala podlaga v sklenjeni pogodbi. Ta je bila kot aneks k pogodbi o prodaji poslovnega deleža sestavljena šele kasneje, po izplačilu zneska. Iz aneksa sledi, da gre za plačilo variabilnega dela kupnine po sklenjeni prodajni pogodbi. Šlo naj bi torej za dohodek iz kapitala, dosežen šele po sklenitvi pogodbe in po prenosu lastninske pravice na poslovnih deležih; pa tudi šele po tem, ko je bila v davčnem postopku že ugotovljena vrednost kapitala ob odsvojitvi, ki variabilnega dela kupnine ni vsebovala, ter na tej podlagi že opravljena odmera davka od dobička iz kapitala. Z vidika davčnega prava se tako izplačilo zneska, ki presega vrednost iz pogodbe in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi, pokaže kot samostojna transakcija, ki ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in ki obenem tudi ne pomeni nove dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero. Pri izplačanem znesku gre tako za drugi dohodek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba - vložitev obtožilnega predloga
V zvezi z odškodninskim zahtevkom mora prosilec izkazati, da mu je zaradi ravnanja odvetnika nastala kakršnakoli pravno relevantna škoda. Prosilec je v zahtevku zgolj pavšalno navajal nastanek škode, brez določitve obsega in podlage le-te, v zvezi z obtožilnim predlogom oz. z vložitvijo kazenskih ovadb pa je prošnja prosilca preuranjena, saj v fazi predkazenskega postopka še ne gre za sodni postopek, BPP pa se na podlagi 1. člena ZBPP lahko dodeli le zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev obtožnega predloga
V konkretnem primeru je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo obtožnega predloga na Okrajno sodišče v Domžalah tožnika kot subsidiarnega tožilca. Okrožno državno tožilstvo je namreč s sklepom zavrglo kazensko ovadbo tožnika zaradi povzročitve splošne nevarnosti in odvetnico zaradi krive izpovedbe, oviranja pravosodnih organov in poškodovanja tuje stvari, saj utemeljen sum storitve kaznivih dejanj ni bil podan. Iz dokumentacije v zvezi z ovadbo tožnika niso bile izkazane okoliščine, ki jih je navajal. V skladu z navedenim tožnik kot subsidiaren tožilec v obravnavani zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo obtožnega predloga. Gre za neizpolnjevanje objektivnega pogoja.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fikitvni računi - subjektivni element - gradbene storitve - nabava tovornega vozila
Tožnik ni izkazal, da je šlo za opravljene gradbene storitve prav s strani obravnavanih družb, zato tudi ni nastala pravica do odbitka vstopnega DDV. Navedeni družbi namreč nista imeli zaposlenih delavcev, evidentiranih podizvajalcev, poslovnih prostorov, premoženja in opreme, v upravnem spisu pa tudi ni dokazil o izvedbi konkretnih storitev. Pravilno je tudi sklepanje davčnega organa, da navedeni družbi nista imela realnih možnosti oz. potencialov za izvedbo zaračunanih storitev in tožniku tudi nista mogla izvesti zaračunanih gradbenih storitev, dokazi za to pa tudi ne obstojajo na strani obeh družb, niti na strani tožnika.
državni tožilec - skupina državnih tožilcev za posebne zadeve - razrešitev vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve - izločitev uradne osebe - razlogi za razrešitev - dokazovanje - začetek upravnega postopka
S pobudo se (upravni) postopek še ne začne, zato vložitve le-te še ni mogoče šteti za udeležbo v postopku in s tem za obligatorni izločitveni razlog iz 4. točke 35. člena ZUP, po katerem predstojnik ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bil udeležen v postopku na prvi stopnji ali je sodeloval pri odločanju. Upravni postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti oziroma pri katerem zahteva stranke ni predvidena, se začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. V konkretnem primeru razrešitve je takšno lahko le dejanje ministra oziroma ministrice za pravosodje kot pristojnega predlagatelja v postopku razrešitve, kar pomeni, da je kot prvo dejanje šteti šele pooblastilo ministrice državnemu sekretarju.
V konkretnem primeru ne gre za ugotavljanje kazenske odgovornosti tožeče stranke in tudi ne za ugotavljanje njene odgovornosti za prekršek. Gre za ugotavljanje okoliščin, ki so podlaga za razrešitev in s tem okoliščin, ki kažejo na (ne)primernost za opravljanje funkcije vodje Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Zato so lahko pomembne tudi okoliščine, ki nimajo znakov kaznivega dejanja ali prekrška, in zato tudi ni bilo potrebno pri njihovem ugotavljanju upoštevati procesnih kavtel, ki veljajo v kazenskem postopku. V pogledu takšne presoje sodišče drugače kot tožeča stranka meni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe prepričljiva ter da temelji na okoliščinah, ki so izkazane v listinah. Sicer pa tožeča stranka dokazilom kot takim in njihovi vsebini niti ne ugovarja. Ugovarja predvsem njihovi uporabi oziroma sklicevanju nanje. S takšnimi ugovori pa z ozirom na določbe 164. člena ZUP, po katerih se lahko kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, tožeča stranka ne more uspeti.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - rak za vložitev revizije
Tožnik je v prošnji, ki jo je vložil 7. 10. 2011, zaprosil za dodelitev nujne BPP. Vendar pa iz same prošnje in priloge izhaja, da za to ni navedel razlogov in ni z ničemer dokazal nastopa okoliščin, ki dodelitev nujne BPP terjajo, kot to zahteva ZBPP v drugem odstavku 36. člena (ni bilo opredeljeno dejanje, ki ga je nujno potrebno opraviti, da se prosilec izogne posledicam, niti predloženi o tem dokazi), zato organ prošnje, ne da bi bila dopolnjena, ni mogel reševati meritorno.