brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - v posebnem zakonu urejena brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku
Prvi odstavek 97. člena ZKP ureja posebno obliko brezplačne pravne pomoči, zaradi česar je uporaba splošnih določb ZBPP po tretjem odstavku 3. člena ZBPP izključena.
Položaja članov komisije ni mogoče primerjati s procesnimi garancijami, ki se zahtevajo od izvedencev po ZUP, kot to zmotno uveljavlja tožnik. Izpodbijana odločitev je obrazložena v zadostni meri in z dovolj logično postavljenimi razlogi, zakaj tožnikova prijava ne izpolnjuje enega od štirih splošnih meril. Ta obrazložitev ni očitno nerazumna, zato sodišče ne vidi podlage za ugotovitev nezakonitosti odločanja.
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa ni podana. Tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od toženih strank ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve. Tako ni mogoče govoriti o molku organa, zato je tožba preuranjena.
ZV-1 člen 199. ZUS-1 člen 28, 36/1, 36/1-2, 69, 69/1.
vodno dovoljenje - molk organa - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - izdaja vodnega dovoljenja - enostopenjski postopek
Tožba zaradi molka organa, ki jo je tožeča stranka vložila zoper prvo toženo stranko je preurajnjena. Glede te tožbe ni izpolnjena niti procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa. Tožba zaradi molka organa za pridobitev koncesije, ki jo tožeča stranka zahteva od drugotožene stranke pa je preuranjena tudi iz razloga, ker mora tožeča stranka v skladu z določbami ZV-1 za rabo spornih vodnih površin najprej pridobiti vodno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, šele potem Vlada Republike Slovenije odloča o podelitvi koncesije brez javnega razpisa v skladu z določbami ZV-1.
Tožba zaradi molka organa vložena zoper drugo toženo stranko je utemeljena. V obravnavanem primeru gre za enostopenjski upravni postopek, upoštevajoč določbo 199. člena ZV-1. Drugo tožena stranka o vlogi tožeče stranke, v kateri je slednja zaprosila za izdajo vodnega dovoljenja po določbi 199. člena ZV-1, ni odločila, niti ni odločila o vlogi po tem, ko je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo odločbe v naslednjih sedmih dneh na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUS-1.
upravni postopek - žalitev uradne osebe - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti
Stranke se morajo v postopku vesti dostojno in tako, da ne motijo dela organa. Vsa svoja stališča morajo zagovarjati na dostojen način.
Na odločitev sodišča nimajo vpliva tožbene navedbe, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, s čim je tožnik inšpektorja razžalil. Denarna kazen se izreče zoper tistega, ki huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost (prvi odstavek 111. člena ZUP), takšno ravnanje tožnika pa je v izpodbijanem sklepu ustrezno ugotovljeno, saj je tožnik s svojim nedostojnim vedenjem motil red in s tem delo upravnega organa oziroma uradne osebe.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 214, 228, 237, 237/3, 237/3-7.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Obrazložitev mora obsegati ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Te sestavne dele mora imeti tudi obrazložitev sklepa.
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo člen 18, 20.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - pogoji za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja - odvajanje industrijske odpadne vode
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 20. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo za drugačen način odvajanja industrijske odpadne vode v podzemne vode (skozi ponikovalni vodnjak), sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da priložena dokumentacija izkazuje, da z odvajanjem industrijskih odpadnih vod v ponikovalnico okolje ne bo prizadeto in da so s tem izpolnjeni pogoji za odvajanje industrijske odpadne vode v podzemne vode na podlagi 4. odstavka 18. člena uredbe.
ZJF člen 106f. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter vzpodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letih 2009 in 2010 točka 3.
S popravkom javnega razpisa, s katerim se je (zgolj) spremenila višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje za posamezne sklope, tožena stranka ni vsebinsko posegla v kandidiranja na javnem razpisu, saj je bila spremenjena višina sredstev v popravku javnega razpisa v skladu s 3. točko javnega razpisa, to je v skladu s proračunskimi sredstvi.
Nezakonitost razpisnih pogojev je možno uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo FLRJ - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje popisnice. V njem je navedeno, da je E.D. nemške narodnosti, njen materni jezik pa je slovenski. Enako je navedeno tudi za njenega moža ter njeni hčeri. V navodilih za izpolnjevanje popisnice je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organ v tem pogledu ne sme vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila E.D. nemške narodnosti, saj ni bilo izkazanega razloga, da bi njen mož kot poglavar družine, ki je popisnico izpolnil, zapisal tako, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - presoja verjetnega izgleda za uspeh
Ali dve različni tožeči stranki uveljavljata zahtevek na podlagi istega računa, je sporno vprašanje, ki ga je treba razčistiti v pravdi, tako da ni mogoče šteti, da bi bil pravdni postopek nesmiseln oziroma da vsebinski kriterij ni izpolnjen. Treba je upoštevati, da gre pri postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prava neuke stranke in ni mogoče od strank pričakovati, da bi znale v upravnem postopku same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne v zvezi z navedenimi pravdnimi postopki. O tem lahko odloči le pristojno pravdno sodišče.
V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP je potrebno poudariti, da je dejansko težko najti pravo razmejitev, do katere mere lahko služba za brezplačno pravno pomoč presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča o zadevi. Iz zakonskega besedila namreč izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - stroški preživljanja
Na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo stroški, ki jih ima prosilec zaradi poravnavanja svojih obveznosti oz. stroški, ki jih ima z lastnim preživljanjem. V skladu z določbami ZBPP in ZSV se namreč šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa - obrazložitev odločbe
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče utemeljiti zgolj s povzemanjem zakonske norme in navedbo opravilne številke zadeve, na katero se prošnja nanaša. Presojo razumnosti zadeve oziroma prosilčeva pričakovanja v zadevi mora organ utemeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, kar mora biti razvidno iz obrazložitve. Glede na navedbo opravilne številke zadeve, v kateri je prosilka prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je moč ugotoviti le, da gre za pravdno zadevo, ne pa tudi, katera dejstva v zvezi s to zadevo so organu za BPP dopuščala verjetnostni zaključek o uspehu prosilke v tej zadevi, niti zakaj jo je štel za pomembno za njen osebni in socialno-ekonomski položaj.
Dejstvo je, da je zakonodajalec predpisal nagrado v razponu, da bi se pri odmeri nagrade lahko upoštevale tako aktivnosti kot tudi ostale okoliščine, ki se jih mora upoštevati pri odmeri nagrad v razponu v skladu s 13. členom ZOdvT, pri čemer je treba upoštevati takšne aktivnosti tožnikov, ki sodijo v okvir okoliščin, ki jih navedeni člen navaja (predvsem obseg in težavnost odvetniške storitve, uporabo tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij oz. pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomen zadeve ter prihodki in premoženjske razmere stranke). Te okoliščine pa v konkretnem primeru niso podane.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - rok za vložitev tožbe
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V primeru tožbe zaradi molka organa pa se ta vlaga prav zaradi tega, ker (upravni) postopek še ni končan in s tem upravni akt ni postal dokončen, kar je sicer procesna predpostavka za odločanje v upravnem sporu. Glede na navedeno tožba zaradi molka organa ne more biti vložena prepozno.
ZNB člen 22, 22b, 22c. ZUP člen 9. ZZZDR člen 113.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - načelo zaslišanja strank v postopku
Z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje je treba starše otroka še pred izdajo upravne odločbe seznaniti in jim omogočiti, da se o njem izjavijo. Načelo zaslišanja stranke nalaga, da ima stranka pred izdajo odločbe možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Iz listin upravnega spisa izhaja, da tožnici pred izdajo odločbe strokovno mnenje Komisije za cepljenje ni bilo vročeno, kar pomeni, da ji ni bila dana možnost, da bi se o njem izrekla. To pa je v danem primeru še posebej pomembno, saj obvezno cepljenje predstavlja poseg v ustavne pravice posameznika.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fikitvni računi - subjektivni element - gradbene storitve - nabava tovornega vozila
Tožnik ni izkazal, da je šlo za opravljene gradbene storitve prav s strani obravnavanih družb, zato tudi ni nastala pravica do odbitka vstopnega DDV. Navedeni družbi namreč nista imeli zaposlenih delavcev, evidentiranih podizvajalcev, poslovnih prostorov, premoženja in opreme, v upravnem spisu pa tudi ni dokazil o izvedbi konkretnih storitev. Pravilno je tudi sklepanje davčnega organa, da navedeni družbi nista imela realnih možnosti oz. potencialov za izvedbo zaračunanih storitev in tožniku tudi nista mogla izvesti zaračunanih gradbenih storitev, dokazi za to pa tudi ne obstojajo na strani obeh družb, niti na strani tožnika.
državni tožilec - skupina državnih tožilcev za posebne zadeve - razrešitev vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve - izločitev uradne osebe - razlogi za razrešitev - dokazovanje - začetek upravnega postopka
S pobudo se (upravni) postopek še ne začne, zato vložitve le-te še ni mogoče šteti za udeležbo v postopku in s tem za obligatorni izločitveni razlog iz 4. točke 35. člena ZUP, po katerem predstojnik ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bil udeležen v postopku na prvi stopnji ali je sodeloval pri odločanju. Upravni postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti oziroma pri katerem zahteva stranke ni predvidena, se začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. V konkretnem primeru razrešitve je takšno lahko le dejanje ministra oziroma ministrice za pravosodje kot pristojnega predlagatelja v postopku razrešitve, kar pomeni, da je kot prvo dejanje šteti šele pooblastilo ministrice državnemu sekretarju.
V konkretnem primeru ne gre za ugotavljanje kazenske odgovornosti tožeče stranke in tudi ne za ugotavljanje njene odgovornosti za prekršek. Gre za ugotavljanje okoliščin, ki so podlaga za razrešitev in s tem okoliščin, ki kažejo na (ne)primernost za opravljanje funkcije vodje Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Zato so lahko pomembne tudi okoliščine, ki nimajo znakov kaznivega dejanja ali prekrška, in zato tudi ni bilo potrebno pri njihovem ugotavljanju upoštevati procesnih kavtel, ki veljajo v kazenskem postopku. V pogledu takšne presoje sodišče drugače kot tožeča stranka meni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe prepričljiva ter da temelji na okoliščinah, ki so izkazane v listinah. Sicer pa tožeča stranka dokazilom kot takim in njihovi vsebini niti ne ugovarja. Ugovarja predvsem njihovi uporabi oziroma sklicevanju nanje. S takšnimi ugovori pa z ozirom na določbe 164. člena ZUP, po katerih se lahko kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, tožeča stranka ne more uspeti.
Glede na nesporno dejstvo, da je tožnik že vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizije, ki je bila zavrnjena, je po mnenju sodišča upravni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP prošnjo tožnika kot nedovoljeno pravilno zavrgel.