DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - nakup odpadnih kovin
V skladu s prakso SEU je, da se tožniku ne prizna pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi spornih računov, ki so tudi po mnenju sodišča neverodostojne listine, ker ni izkazana dobava odpadnega materiala s strani izdajatelja računov in gre za fiktivne posle, tožniku pa se, glede na vse navedene objektivne okoliščine, ki so tudi v neobičajnem poslovanju v obravnavanem primeru, nedvomno lahko očita, da je vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo pravic iz naslova DDV.
Ker je bilo o tožnikovem predlogu za obnovo postopka že odločeno in obnova dovoljena, tožena stranka ni imela podlage za to, da o predlogu odloča ponovno in ga zavrne na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnik v tožbenih navedbah ne prereka neizpolnitve finančnega pogoja, ki se odraža v solastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti, kot ga je ugotovila tožena stranka v postopku dodelitve BPP, zato je njena odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nerazumna zadeva - vložitev obtožnega predloga
V obravnavanem primeru gre za postopek vložitve obtožnega predloga zoper A.A., ker je 13. 5. 2010 pripeljal pesek in ga stresel na parcelo v lasti tožnika. Po presoji sodišča dejanje nima znakov kaznivega dejanja, zato prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku.
DDV - zahteva za vračilo DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni račun - nabava tovornega vozila
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi za odločitev niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedeno družbo, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da je navedena družba zaračunano dobavo zanj tudi resnično opravila, saj tožnik ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
Odlok o občinskih taksah v Mestni občini Koper člen 8, 10. ZFO-1 člen 9. ZUP člen 210, 237, 237/2.
taksa za oglaševanje na javnih mestih - odmera takse - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Izpodbija se odmerna odločba plačila občinske takse, obračunane za 4 leta nazaj, kar ni v skladu z določbama 8. in 10. člena Odloka o občinskih taksah v Mestni občini Koper, kjer je določeno plačilo takse vnaprej za prvo tromesečje tekočega leta oziroma tako kot je določeno v dovoljenju. Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je bil Odlok uporabljen za nazaj, čeprav je začel veljati šele 1. 1. 2007 in da je neutemeljeno zaračunavanje občinske takse zaradi poteka morebitnega zastaranja.
Iz razlogov odločbe tudi ni mogoče ugotoviti dejanske plačilne obveznosti za posamezni taksni predmet in ni mogoče preveriti njene pravilnosti, niti skupnega števila točk po odločbi, ker ni določno razvidno, kako je prišlo do skupnega števila 12.240 točk. Iz odločbe ni neposredno razvidno, kolikšna je vrednost točke, in katera je pravna podlaga oziroma sklep pristojnega organa za določitev vrednosti taksne točke, glede na to, da tudi priloženi obračuni, na katere se odločba sklicuje v 3. točki izreka, teh okoliščin ne pojasnjujejo.
Ne glede na dejstvo, da gre v primerih javnih razpisov za poseben postopek in za posebno ocenjevanje, je mogoča presoja, da gre za strokovno ocenjevanje komisije (ta je morala voditi zapisnik, ki je spisovno izkazan) in da je kljub specifičnosti tega postopka, izpodbijana odločba obrazložena v tolikšnem obsegu, da jo je mogoče preizkusiti.
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na očitno diskriminacijo starejših veterinarjev z več delovnimi izkušnjami, nimajo pravne podlage in so neutemeljeni, glede na to, da VIII/6 točke javnega razpisa izrecno določa, da se pri vrednotenju tega merila upošteva skupno povprečje vseh zaposlenih veterinarjev, kar je, kot navaja sicer tožena stranka v odgovoru na tožbo, v skladu z naravo dela, to je fizičnim delom, ki ga lažje opravljajo mlajši veterinarji, v hkratni povezavi z delovnimi izkušnjami in strokovnostjo starejših veterinarjev.
industrijska lastnina - blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke
Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor stranke. Če je ta posplošen tako, da ugovornik le primeroma navede blago/storitev, za katerega zatrjuje, da je podobno, upravnemu organu ni mogoče očitati nepravilne presoje podobnosti in pomanjkljive obrazložitve odločitve, če ni za vse blago/storitve v istem razredu Nicejske klasifikacije (NK), za katero je ocenil, da ni podobnosti, podrobno in konkretno obrazložil, zakaj meni tako, je pa iz odločbe razvidno, kako je primerjavo opravil in kakšni zaključki glede podobnosti blaga/storitev za določeni razred NK iz tega izhajajo.
V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso se pri oceni podobnosti med blagom oziroma storitvami upoštevajo vsi dejavniki, ki označujejo razmerje med primerjanim blagom/storitvami in ki se nanašajo zlasti na njihovo naravo, namen, uporabo, distribucijske poti, konkurenčnost, komplementarnost.
Tožeča stranka se v tožbi zmotno sklicuje na povezanost med blagom/storitvami, saj je v določbi c) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 zahtevana povezanost med blagom/storitvami in imetnikom prejšnje znamke, ne pa konceptualno povezovanje med znamkama. Ta povezava se razlaga kot gospodarska povezava, ki pa je v konkretnem primeru, ko gre za različne ciljne trge in ciljno publiko, tudi po mnenju sodišča ni.
vojni veteran - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - dobava hrane policiji
Stališče, da ZVV v 2. in 2.a členu le primeroma našteva tipične položaje, ki so podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, ni utemeljeno. V varstvo po zakonu so vključeni izvajalci obrambnih aktivnosti, navedenih v 1. členu in konkretizirani v določbah 2. in 2.a člena ZVV. Tožnik je dobavo hrane policiji izvajal na podlagi pogodbe in prostovoljno. Po lastni izjavi oskrbe policijske enote tudi ni izvajal v času oboroženih spopadov. Takšno dejansko stanje pa ne daje podlage za priznanje statusa vojnega veterana po določbah ZVV.
brezplačna pravna pomoč - ponovna vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
O zadevi je enkrat že bilo odločeno z odločbo št. Bpp 1363/2008 z dne 21. 1. 2009 in je bil začetni predujem za začetek osebnega stečaja že tudi izplačan. Tega dejstva tožnica v tožbi niti ne zanika. Ker je bilo o zahtevi za dodelitev BPP že enkrat odločeno, sodišče ni moglo sprejeti drugačne odločitve, kot jo je tožena stranka. Gre namreč za procesno predpostavko, da je bilo v zadevi že enkrat odločeno, zato tožena stranka ni imela za ponovno odločitev nobene pravne podlage.
ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 261, 261/2, 267, 267/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova inšpekcijskega postopka - novo dejstvo - predhodno vprašanje - zavrženje predloga
Dejstvo, da je po izteku ukrepa gradbenega inšpektorja, upravna enota v odločbi o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, kot zavezanca za plačilo določila B. d.d. (investitorja) in ne tožeče stranke, ne more biti razlog za obnovo inšpekcijskega postopka.
V konkretnem primeru, kot izhaja iz upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe, ni podana niti pravna niti dejanska nezmožnost izvršitve. Zatrjevanje tožeče stranke, da v več kot 6-mesečnem roku ne more odstraniti tovornih vozil iz sporne parcele, glede na naravo predmetov, ki jih je potrebno odstraniti, ne vzdrži resne presoje, saj obstaja vrsta načinov za izvršitev odločb, ne da bi se s tem direktno posegalo v pravice na spornem zemljišču nezakonito parkiranih tovornih vozil. Enako velja tudi za odstranitev navoženega tampona in vzpostavitev kmetijskih površin, ki so bile spremenjene v nelegalno parkirišče tovornih vozil.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča - rok za obnovo postopka
Od uveljavitve Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper – Izola in od dneva, ko je tožeča stranka izvedela za izdajo spornih gradbenih dovoljenj, je preteklo več kot eno leto (druga alinea 2. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča), zato je bil njen predlog za obnovo postopka vložen prepozno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - faktor zelenih površin - z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljen odlok
Ker je bil Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, v delu kjer je določen faktor zelenih površin, z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljen, do razveljavitve pa v zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavljenega Odloka v tem delu ni mogoče uporabiti pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - odmera za dostop do javne ceste - stroški vzdrževanja poti
V zadevi je bistveno le to, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme.
Stroški z dejansko vzpostavitvijo poti ne morejo imeti narave vlaganj v izgradnjo komunalne infrastrukture, zakon pa ne daje podlage, da bi bili morebitni civilnopravni zahtevki iz naslova vzdrževanja obravnavane javne poti lahko upoštevani pri odmeri komunalnega prispevka.
Po določbah ZBPP izid postopka, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, na odločitev organa za brezplačno pravno pomoč o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči, ne vpliva.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksa - oglaševanje
Oglaševanje, v katerem se cenovna prednost oglašuje na tak način, da znižano ceno primerja s ceno, po kateri se ponujeni izdelek ni nikoli prodajal in da se na to ceno obračunava tudi oglaševalske popuste, ima vse elemente zavajajoče poslovne prakse.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - enostavni objekt
Po prehodni določbi prvega odstavka 120. člena ZGO-1B se šteje, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni (…) in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.
Izkazovanje pravice graditi v obravnavanem postopku ni predhodno vprašanje, ampak vprašanje izpolnitve enega od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.
Po SZ-1 je merilo za opredelitev stavbe kot eno-, dvo- ali večstanovanjske stavbe število stanovanjskih enot, medtem ko je merilo za določitev stavbe kot stanovanjsko-poslovne površina, ki mora biti v pretežni meri (več kot polovica) namenjena stanovanjem. Pojem stanovanjsko-poslovne stavbe zato ne izključuje, da se ista stavba obenem šteje kot večstanovanjska.
V primeru spreminjanja namembnosti stanovanja v poslovno dejavnost, če gre za stanovanjsko-poslovno stavbo, ni mogoče izključiti, da ne bi spreminjanje uporabe prostorov za bivanje v uporabo za poslovni namen − enako kot pri spremembi namembnosti prvega stanovanja v do tedaj izključno stanovanjskem objektu − imelo za posledico poslabšanja dotedanjih bivalnih pogojev.