DDV - popravek obračuna DDV - vračilo DDV - prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. - izbris iz registra zavezancev za DDV
Tožnik kot davčni zavezanec je prenehal opravljati dejavnost samostojnega podjetnika in bil izbrisan iz registra zavezancev za DDV, s tem pa mu je položaj davčnega zavezanca prenehal. Zato ne more uveljavljati institutov, ki so vezani na status davčnega zavezanca oziroma na status, ki ga je imel v času, ko je bil davčni zavezanec.
DDV - zahteva za vračilo DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni račun - nabava tovornega vozila
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi za odločitev niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedeno družbo, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da je navedena družba zaračunano dobavo zanj tudi resnično opravila, saj tožnik ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - ponovna vloga - nove okoliščine - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
(Nova) dejstva in okoliščine, za katere tožnik meni, da dajejo podlago za zaključek, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh in zaradi česar bi bila odobritev BPP razumna in upravičena, ne pomenijo bistvene spremembe v dejanskem stanju oziroma pravni podlagi, na katero tožnik opira prošnjo za BPP. (Novo) dejstvo, da je bila ovadba zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti zavržena, ne predstavlja odločilne okoliščine pri reševanju zadeve. Za presojo obstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja krive ovadbe namreč ni odločilno, da je državni tožilec odstopil od pregona za kaznivo dejanje, za katero je bila podana. O obstoju znakov kaznivega dejanja krive ovadbe pa na podlagi golega podatka o zavrženju ovadbe zaradi kaznivega dejanja, za katero je bila (kriva) ovadba podana, ni mogoče sklepati.
Ne glede na dejstvo, da gre v primerih javnih razpisov za poseben postopek in za posebno ocenjevanje, je mogoča presoja, da gre za strokovno ocenjevanje komisije (ta je morala voditi zapisnik, ki je spisovno izkazan) in da je kljub specifičnosti tega postopka, izpodbijana odločba obrazložena v tolikšnem obsegu, da jo je mogoče preizkusiti.
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na očitno diskriminacijo starejših veterinarjev z več delovnimi izkušnjami, nimajo pravne podlage in so neutemeljeni, glede na to, da VIII/6 točke javnega razpisa izrecno določa, da se pri vrednotenju tega merila upošteva skupno povprečje vseh zaposlenih veterinarjev, kar je, kot navaja sicer tožena stranka v odgovoru na tožbo, v skladu z naravo dela, to je fizičnim delom, ki ga lažje opravljajo mlajši veterinarji, v hkratni povezavi z delovnimi izkušnjami in strokovnostjo starejših veterinarjev.
ZDavP-2 člen 5, 68, 68/2, 68/5, 68/6, 76. ZDavP-1 člen 69. ZUP člen 185.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - izvor premoženja - neustavnost zakona - odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev - znižanje z oceno določene davčne osnove - dokazovanje - izjave prič - zaslišanje prič
Sodišče ni sledilo predlogu, naj prekine upravni spor in poda zahtevo Ustavnemu sodišču, da začne postopek za oceno ustavnosti ZDavP-1 oziroma ZDavP-2 v delu, ki se nanaša na vprašanje dopustnosti cenitve davčne osnove zavezanca kot fizične osebe glede premoženja, ki izvira iz obdobja pred uveljavitvijo ZDavP-1. Glede preverjanja finančnega stanja in plačil zavezanca tako v ZDavP-1 kot tudi ZDavP-2 ni posebnih omejitev, kolikor se preveritve nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja dohodkov oziroma plačil v inšpiciranem obdobju. Ugotovitve so povezane s predmetom nadzora in kot take pojasnjujejo dogajanje in plačila v obravnavanem obdobju. Izvor premoženja je bistven za odločanje o odmeri dohodnine. Ni pa po mnenju sodišča bistveno, iz katerega obdobja premoženje izvira. Zato je navedeni način ugotavljanja, ki mu tožnik sicer nasprotuje, lahko le v njegovo korist, saj ga pri dokazovanju izvora premoženja oziroma denarja v časovnem pregledu zakon v ničemer ne omejuje.
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 vsebuje pooblastilo za odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev: davčni organ je pooblaščen določiti davčno osnovo z oceno. Tako ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek, kar izhaja iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2. Davčni organ se za odmero davkov s cenitvijo lahko odloči le v primeru, če je mogoče na strani zavezanca za davek ugotoviti kršitve, ki narekujejo ukrep iz 68. člena ZDavP-2; ne gre torej za prosto izbiro davčnega organa. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova pa se zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Zakon namreč ne določa, da lahko zavezanec za davek zgolj verjetno dokaže, da je nižja.
Verodostojen dokaz je tisti, ki mu je mogoče verjeti. Pri tem je izjave, listine oziroma priče možno ocenjevati tako z logičnega kot s psihološkega vidika, saj se oba vidika med seboj dopolnjujeta. Sicer pa v obravnavanem primeru zaslišanje tožnikovega očeta, matere in žene po mnenju sodišča ni bilo nujno, saj tožnik niti ne zatrjuje, da bi izpovedovali kakorkoli drugače, kot so navedli v dani izjavi. Da niso bili zaslišani, tako na postopek ni vplivalo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nerazumna zadeva - vložitev obtožnega predloga
V obravnavanem primeru gre za postopek vložitve obtožnega predloga zoper A.A., ker je 13. 5. 2010 pripeljal pesek in ga stresel na parcelo v lasti tožnika. Po presoji sodišča dejanje nima znakov kaznivega dejanja, zato prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt oz. „mising trader družba“, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov. Iz objektivnih okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Ob dejanskem stanju, da je tožnik lastnik kmetijskega zemljišča, ki ga ni navedel v izjavi o premoženjskem stanju, je imel organ podlago za zavrnitev njegove zahteve in odreditev prepovedi oddaje nove vloge v roku 6 mesecev. Izjava je podana pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, zato tožnik nepravilnosti podatka o premoženjskem stanju z nerazumevanjem in s pomoto ne more opravičiti.
vojni veteran - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - dobava hrane policiji
Stališče, da ZVV v 2. in 2.a členu le primeroma našteva tipične položaje, ki so podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, ni utemeljeno. V varstvo po zakonu so vključeni izvajalci obrambnih aktivnosti, navedenih v 1. členu in konkretizirani v določbah 2. in 2.a člena ZVV. Tožnik je dobavo hrane policiji izvajal na podlagi pogodbe in prostovoljno. Po lastni izjavi oskrbe policijske enote tudi ni izvajal v času oboroženih spopadov. Takšno dejansko stanje pa ne daje podlage za priznanje statusa vojnega veterana po določbah ZVV.
ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 261, 261/2, 267, 267/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova inšpekcijskega postopka - novo dejstvo - predhodno vprašanje - zavrženje predloga
Dejstvo, da je po izteku ukrepa gradbenega inšpektorja, upravna enota v odločbi o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, kot zavezanca za plačilo določila B. d.d. (investitorja) in ne tožeče stranke, ne more biti razlog za obnovo inšpekcijskega postopka.
brezplačna pravna pomoč - ponovna vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
O zadevi je enkrat že bilo odločeno z odločbo št. Bpp 1363/2008 z dne 21. 1. 2009 in je bil začetni predujem za začetek osebnega stečaja že tudi izplačan. Tega dejstva tožnica v tožbi niti ne zanika. Ker je bilo o zahtevi za dodelitev BPP že enkrat odločeno, sodišče ni moglo sprejeti drugačne odločitve, kot jo je tožena stranka. Gre namreč za procesno predpostavko, da je bilo v zadevi že enkrat odločeno, zato tožena stranka ni imela za ponovno odločitev nobene pravne podlage.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča - rok za obnovo postopka
Od uveljavitve Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper – Izola in od dneva, ko je tožeča stranka izvedela za izdajo spornih gradbenih dovoljenj, je preteklo več kot eno leto (druga alinea 2. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča), zato je bil njen predlog za obnovo postopka vložen prepozno.
V konkretnem primeru, kot izhaja iz upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe, ni podana niti pravna niti dejanska nezmožnost izvršitve. Zatrjevanje tožeče stranke, da v več kot 6-mesečnem roku ne more odstraniti tovornih vozil iz sporne parcele, glede na naravo predmetov, ki jih je potrebno odstraniti, ne vzdrži resne presoje, saj obstaja vrsta načinov za izvršitev odločb, ne da bi se s tem direktno posegalo v pravice na spornem zemljišču nezakonito parkiranih tovornih vozil. Enako velja tudi za odstranitev navoženega tampona in vzpostavitev kmetijskih površin, ki so bile spremenjene v nelegalno parkirišče tovornih vozil.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - faktor zelenih površin - z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljen odlok
Ker je bil Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, v delu kjer je določen faktor zelenih površin, z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljen, do razveljavitve pa v zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavljenega Odloka v tem delu ni mogoče uporabiti pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja.
Zakonska določba gradbenemu inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin, ki kažejo na nelegalno zgrajen objekt, tehta, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto predpisanega morebiti izreči kakšen drug ukrep. Zato v primerih nelegalne gradnje tudi ne morejo biti utemeljeni ugovori o nesorazmernosti ukrepa. Zakonodajalec je namreč presojo sorazmernosti opravil že pri določitvi ukrepov, ki se v skladu z določbami ZGO-1 izrečejo v zvezi s posameznimi vrstami nedovoljene gradnje, upoštevajoč na eni strani vsebino (težo) nezakonitega ravnanja, na drugi strani pa varstvo javnega interesa na področju urejanja prostora.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - enostavni objekt
Po prehodni določbi prvega odstavka 120. člena ZGO-1B se šteje, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni (…) in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksa - oglaševanje
Oglaševanje, v katerem se cenovna prednost oglašuje na tak način, da znižano ceno primerja s ceno, po kateri se ponujeni izdelek ni nikoli prodajal in da se na to ceno obračunava tudi oglaševalske popuste, ima vse elemente zavajajoče poslovne prakse.
soglasje za ograditev dela gozda - vodovarstveno območje - vodno zajetje - cevovodi
Iz opredelitve namena, zaradi katerega se določi vodovarstveno območje, izhaja, da je razlog varovanje vodnega telesa, ki služi odvzemu ali javni oskrbi s pitno vodo.
Vodno zajetje je objekt, ki je v neposrednem stiku z vodo iz vodnega telesa in je namenjen odjemu vode iz njenega vira (npr. reke, podzemnih voda). Šele tako odvzeta voda se lahko v nadaljevanju zbira oz. hrani v zbiralniku, iz njega pa po transportnem sistemu (cevovodih) pride do porabnikov.
Glede na navedeno je upravni organ, ki je očitno štel, da je to potrebno zaradi zaščite zajetja, iz katerega je drugemu tožniku dovoljena raba vode za zalivanje, ravnal pravilno, ko je izdal soglasje le za ograditev vodnega zajetja ne pa tudi cevovodov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja poslovnih objektov
Po PUP je na območju predvidene gradnje izrecno dopustna lokacija ne le spremljajočih, ampak tudi poslovnih objektov do višine K + P + 1 + M. Razlaga upravnega organa, da je na predmetnem območju zaradi oznake območja S treba za dopustno šteti le tisto poslovno dejavnost, ki je spremljajoča stanovanjski, pa nima podlage v predpisih.