upravni spor - odločanje brez upravnih spisov - ugoditev tožbi
Sodišče v upravnem sporu praviloma odloča na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku in izhajajo iz upravnih spisov. Zaradi navedenega je toženka dolžna po določbi 38. člena ZUS-1 sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na konkretno zadevo. Ker toženka spisov ni poslala, sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti, zaradi česar je tožbi ugodilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek iz dejavnosti
V primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za potrebe ugotavljanja pravic do socialno varstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75 %.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - povračilo stroškov dela
Pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja se upošteva zgolj višina neto zneska plače prosilca in njegovih družinskih članov, nadomestilo za prehrano in prevoz na delo pa se ne upoštevata.
ZIS člen 107, 107/4. Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih člen 54, 54/6.
igre na srečo - igralni salon - interni organizacijski predpisi - blagajniško poslovanje - naložitev odprave ugotovljenih nepravilnosti
Zaradi ugotovitve, da blagajniško poslovanje igralnega salona ni potekalo v skladu z internimi predpisi, ki bi jih koncesionar po predpisih s področja prirejanja iger na srečo moral spoštovati, je naložitev odprave ugotovljenih nepravilnosti pravilna.
Sodišče pritrjuje zaključku, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zadevi osebnega stečaja nerazumna, kot taka pa ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP in je bila zato utemeljeno zavrnjena. Ob ugotovitvi, da tožnik ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov, saj je denarna socialna pomoč iz stečajne mase izvzeta, namreč namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Prav tako je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja iz razloga ekonomičnosti, saj bi povzročil nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino tožnikovega dolga. Pri tem po drugi strani zaradi postopka osebnega stečaja terjatve tožnika kot dolžnika ne bi prenehale obstajati.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odsvojitev nepremičnine - davek od dobička iz kapitala
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za odpis, delni odpis ali obročno plačilo davčnega dolga v skladu s 101. členom ZDavP-2. V davčnem postopku je bilo namreč nesporno ugotovljeno, da je v relevantnem obdobju razpolagal z večjim zneskom kupnine za prodano stanovanje, ki jo je sicer po pritožbenih navedbah porabil za poplačilo drugih obveznosti. Pač pa izpolnjuje pogoje za obročno odplačevanje davka skladno z drugim odstavkom 103. člena ZdDvP-2 ter mu je bilo tako odobreno obročno odplačilo dolga v treh obrokih, kar je zanj glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje najugodnejša možna odločitev. Na določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu in obročnem odplačilu davčnega dolga je pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta v celoti vezano tudi sodišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa - obrazložitev odločbe
Organ za BPP v zvezi z izpolnitvijo pogojev po 24. členu ZBPP ugotavlja, da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj prosilca. Ob nespornem izpolnjevanju (tudi) finančnega pogoja prosilca je v obravnavanem primeru izpolnjen tudi vsebinski - objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, saj prosilec toži za plačilo odškodnine v višini nekaj več kot 14.000,00 EUR, ki je glede na njegovo finančno stanje nedvomno velikega pomena za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, zadeva pa zato tudi ni očitno nerazumna, kar potrjujejo tudi podatki spisa oziroma natančneje zapisnik o glavni obravnavi, ki ga je prosilec priložil k prošnji.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - subjektivni element - adaptacija objekta
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi dveh računov, ki ju je izdala družba za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da je „neplačujoči gospodarski subjekt“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedena družba storitev, zaračunanih po spornih dveh računih, ni opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV.
ZJC člen 3, 3/1, 3/4, 82, 82/1. ZUS-1 člen 20, 20/3.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - kategorizacija javne poti - zakonitost občinskega odloka - varstvo cest in prometa - tožbena novota
Občina je na podlagi zakona dolžna kategorizirati občinske ceste v skladu z merili, ki jih določi vlada. V primeru, če ugotovi, da gre za javno cesto na zemljišču v zasebni lasti, je dolžna cesto tako ustrezno kategorizirati kot tudi s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče na katerem je cesta zgrajena. Kajti ZJC določa, da je občinska cesta v lasti občine.
Tožnika sta postavila količke v varovanem pasu javne poti ne da bi za njihovo postavitev predhodno pridobila soglasje občine. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je upravni organ pravilno izrekel inšpekcijski ukrep.
upravni spor - začasna odredba - ustavitev postopka - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Čim se postopek s tožbo ustavi, ni podlage za odločanje o zahtevi za začasno zadržanje izvajanja izpodbijanega sklepa, saj je, skladno z določbami ZUS-1, vložena tožba tako procesna kot materialna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Potreba po odložitvi izvršitve akta je namreč kot pogoj za izdajo začasne odredbe verjetno izkazana le, če je izkazana tudi procesna možnost tožeče stranke, da uspe s tožbo in s tem dokončno prepreči posledice, ki naj bi jih sicer začasno preprečila izdaja začasne odredbe.
industrijska lastnina - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma
Znaka sta si podobna, kadar upoštevna javnost meni, da med njima obstaja vsaj delna enakost oziroma podobnost glede enega ali več upoštevnih vidikov–vizualnega, fonetičnega ali pomenskega vidika. Sodišče pritrjuje upravnemu organu, da med znakoma ORANŽA in ORANGE obstaja močna vizualna podobnost. To oceno upravni organ pravilno opre na enak začetni del besed, ki sta kratki in je zato ta del povprečnemu potrošniku bolj dojemljiv. Različnima končnicama besed ni mogoče pripisati takšnega učinka, da bi besedi postali razlikovalni. Potrošnik bo besedi dojemal kot celoti, v katerih pa zadnji črki nista dominantni.
društvo - opravljanje pridobitne dejavnosti - prepoved delovanja društva
Kot izhaja iz drugega odstavka 3. člena ZDru-1, delovanje društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, ni dovoljeno. Ker je v obravnavnem primeru izkazano, da je tožena stranka, ki je kot društvo vpisana v registru društev, ki ga vodi pristojna Upravna enota, opravljala pridobitno (gostinsko) dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 odločilo, da se delovanje toženi stranki prepove.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Tožnici je delovno razmerje pri delodajalki prenehalo avgusta 2008, kar je navedla sama v vlogi za odobritev BPP, delovno knjižico je prejela 6. 9. 2008. Delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem, zato je ob upoštevanju dejanskih okoliščin primera, odločitev organa za BPP pravilna. Storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin s strani tožničine delodajalke ne vpliva na tek zgoraj navedenega roka.
ZBPP člen 10, 11, 12, 13, 14, 22, 36, 36/3, 36/4. ZSV člen 22. ZPP člen 81, 81/2, 82, 82/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
Mesečni dohodek prosilca je presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki je v času odločanja organa za BPP znašal 461,22 EUR). Takšno dejansko stanje pa je narekovalo odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP, tudi če je bila prošnja vložena za nujno BPP. S sprejeto odločitvijo organ za BPP ni obšel namena določbe 36. člena ZBPP.
Tožnik ni izkazal, da bi mu bila s pravnomočno odločbo sodišča odvzeta poslovna sposobnost, zato lahko tudi sam zastopa svoje pravice in koristi pred organi in sodišči v RS. Iz vložene tožbe pa ne izhaja, da bi obstajal dvom, da tožnik ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, v zvezi s sporno odločitvijo.
Organ za BPP ni kršil pravil upravnega postopka, ker je upošteval procesna dejanja, ki jih je opravil sam tožnik, sodišče pa v postopku v upravnem sporu ni postopalo po drugem odstavku 81. člena ZPP oziroma ugotavlja, da ni pogojev za postavitev začasnega zastopnika po šestem odstavku 82. člena ZPP.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ pravilno ugotavlja, da so fiktivni oziroma da storitve po navedenih računih niso bile opravljene in so bile izdane le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
Tožnik ni izkazal, da so na računih zaračunane storitve zanj tudi resnično opravljene s strani družbe, ki je izdala račun, saj ni predložil nobenih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenih računov uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca.
Inšpektor stanovanjske inšpekcije je po določbah 94. člena ZVKSES pristojen vedno, kadar gre za prodajo stanovanj potrošnikom. Da gre v konkretnem primeru za prodajo stanovanj, sledi iz splošnih pogojev prodaje in iz prodajne pogodbe, pa tudi iz javnih evidenc. Drugačne tožbene navedbe, po katerih naj bi tožeča stranka sklepala prodajne pogodbe za apartmajsko turistični objekt oziroma za apartmaje, so v nasprotju s podatki spisov. Glede na nesporno ugotovitev, da v času odločanja še ni bilo izdano ustrezno gradbeno dovoljenje (za stanovanjski objekt), kar je eden od pogojev za sklenitev prodajne pogodbe, pa obstaja tudi podlaga za to, da je inšpektor v konkretnem primeru ukrepal ter na podlagi četrtega odstavka 94. člena ZVKSES izdal izpodbijano odločbo, s katero je prepovedal tako prodajo kot oglaševanje stanovanj na zadevni lokaciji.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - začetek kazenskega postopka
Tožnik nima izkazanih možnosti za uspeh v začetem kazenskem postopku zoper obdolžene osebe, saj ni podanih niti osnovnih predpostavk za kazenski pregon.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - svoboda izražanja - razmerje z mednarodnimi elementom
Navezne okoliščine, ko ima ponudnik iger na srečo sedež v drugi državi, igralec pa prebivališče v Republiki Sloveniji, odkazujejo na uporabo slovenskega prava. Teritorialna veljavnost ZIS za take primere ne more biti vprašljiva. Da se s predpisi države članice lahko prepove ponujanje iger na srečo preko interneta na ozemlju te države ponudnikom s sedežem v drugih državah članicah, kjer zakonito ponujajo podobne storitve, je odločilo tudi Sodišče EU.
davek od premoženja - zmanjšanje davčne osnove - garaža
V obravnavanem primeru odmere davka od premoženja je sporno upoštevanje garaže v skupni vrednosti stavbe in s tem pri zmanjšanju davčne osnove. O tem ZDO nima posebnih določb, jo pa uvršča med premoženje iz 1. točke 156. člena, katerega vrednost se zniža, in to pod pogojem stalnega bivanja v stanovanjskih prostorih, to je v prostorih, ki so namenjeni bivanju in ki lahko kot pomožni prostor vključujejo tudi garažo. Pri tem po presoji sodišča ni bistveno, kje je vhod v garažo oziroma njegova neposredna povezanost z vstopom v stanovanjsko hišo. Bistveno je, da pripada stanovanju in da kot takšna služi svojemu namenu.