ZBPP člen 20, 20/1, 20/5. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1, 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj - skrajšani ugotovitveni postopek
Izjavo o premoženjskem stanju, v kateri prosilka ni navedla, da ima njen družinski član odprt bančni račun, na katerem ima denarna sredstva, je treba šteti kot neresnično.
Ker tožena stranka dejstva o premoženjskem stanju prosilca ugotavlja na podlagi podatkov v izjavi o premoženjskem stanju in na podlagi podatkov pridobljenih po uradni dolžnosti, lahko odločbo izda, ne da bi prosilcu dala možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Prvostopenjski organ glede stroškov ne pojasni ničesar, prvič o njih pojasni šele tožena stranka, vendar po mnenju sodišča napačno. V obrazložitvi namreč napačno zaključi, da je odločanje o teh stroških predmet drugih postopkov (in sicer tistih, kjer se bo odločalo o tožnikovih ugovorih zoper sklepe o izvršbi), pri tem pa spregleda, da je navedeno predmet prav tega postopka oz. sklepa o ustavitvi davčne izvršbe, o čemer prvostopenjski organ ni odločal.
izterjava carinske obveznosti - carinski dolžnik - izvršilni naslov - garantno združenje - postopek TIR
Tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR in je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi Dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika ni podanega izvršilnega naslova.
napredovanje sodnika - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - ocena sodniške službe za čas dodelitve na Ustavno sodišče RS - vezanost sodnega sveta na oceno personalnega sveta
Sodišče se pridružuje stališču, po katerem ima Sodni svet možnost, da ponovno presodi izpolnjevanje pogojev za napredovanje ter da na tej podlagi odloči. Vendar pa mora imeti v primeru drugačne odločitve zanjo utemeljene razloge, zlasti če le-ta temelji na strožji presoji predpisanih kriterijev.
Razlaga Sodnega sveta, po kateri pri odločanju o napredovanju ni mogoče upoštevati rezultatov, ki jih je tožnica dosegla na Ustavnem sodišču RS, je v nasprotju z namenom dodelitve sodnikov kot tudi z določbo četrtega odstavka 71.c člena ZSS in pomeni izvotlitev pravice do napredovanja, ki jo zakon določa tudi za sodnike, dodeljene na delo izven rednih sodišč.
izterjava carinske obveznosti - carinski dolžnik - izvršilni naslov - garantno združenje - postopek TIR
V konkretnem primeru tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR. Tožnik je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika tako ni podanega izvršilnega naslova.
davčna izvršba - prisilna poravnava - seznam izvršilnih naslovov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz seznama izvršilnih naslovov, ki je po 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 veljaven izvršilni naslov, izhaja, da se datumi zapadlosti in izvršljivosti nanašajo na datum po začetku postopka prisilne izterjave. Samega izvršilnega naslova pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi spornih računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih je izdali „neplačujoči gospodarski subjekti“, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
KZ-1 člen 88, 88/5. ZIKS-1 člen 8, 8/3. ZUP člen 7.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - preiskava zoper obsojenca v teku - prosti preudarek - skrajšani postopek
Tožena stranka je okoliščino, da je zoper tožnika v teku preiskava, pravilno upoštevala pri odločanju o pogojnem odpustu. Po presoji sodišča pri tem ni bila prekoračena meja pooblastila za odločanje po prostem preudarku glede na peti odstavek 88. člena KZ-1.
EZ člen 31a, 31b, 31b/2, 31b/2-3, 31b/4. ZGJS člen 33, 36, 37, 39. URS člen 74, 74/1, 74/2, 15, 15/3. Direktiva 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES. Direktiva 2004/17/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev člen 5.
Sprejem odloka, ki predvideva povsem spremenjen način financiranja in izvajanja SODO ter sklenitev nove koncesijske pogodbe je bil potreben tudi zato, ker obstoječa ureditev koncesijskega razmerja ne ustreza pravnim standardom, ki jih je Sodišče EU razvilo v zvezi z opredelitvijo pojma koncesija storitev (gospodarske javne službe).
V predmetni zadevi ne gre ne za odvzem koncesije ne za odpoved koncesijske pogodbe. Trajanje oziroma prenehanje koncesijskega razmerja po koncesijski pogodbi ni popolnoma prepuščeno poslovni avtonomiji pogodbenih strank. V ta namen je koncedentu dano pooblastilo, da v določenih primerih javnopravne elemente koncesijskega akta enostransko in oblastno spremeni oziroma koncesijski akt razveljavi tudi po izbiri koncesionarja in po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Tožnik ne izvaja svobodne gospodarske pobude na prostem trgu, ampak je podjetniško priložnost in s tem priložnost za ustvarjanje dobička dobil na podlagi posebnega javno-pravnega akta in je zato treba poseg v svobodno gospodarsko pobudo v skladu z načelom sorazmernosti glede na javno korist. Tak poseg je predpisan z zakonom, je primeren v tem smislu, da je z njim mogoče doseči legitimen cilj, in je tudi nujen, ker z drugim milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči želenega cilja ne da bi se ob tem po oceni sodišča nesorazmerno poseglo v varstvo javne koristi. Zaradi prevzema tveganj tožene stranke je torej argument tožnika, da bi tožnik moral dobiti še nadomestilo za izgubljeni dobiček zaradi morebiti skrajšane dobe koncesijskega razmerja, kar niti ni izkazano dejstvo, neutemeljen.
DDV - odmera DDV - fiktivni računi - navidezni posel - neplačujoči gospodarski subjekt - poslovno sodelovanje
Tožnik v postopku ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi izkazovali zaračunane storitve. Zato tožniku utemeljeno ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz 62. člena in prvega odstavka 63. člena ZDDV-1, saj tožnik ni izkazal njemu opravljenega prometa storitev s strani izdajatelja spornih računov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - osebnost obdolženca
Pri presoji dejstev, pomembnih za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku, je treba izhajati iz obdolženčeve osebnosti, teže kaznivega dejanja ter zahtevnosti zadeve iz dejanskega in pravnega vidika, presoditi pa je potrebno tudi okoliščine, ki jih v zvezi s tem navaja sam prosilec in druge specifične okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagovornika.
sodniško napredovanje - hitrejše napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika - dodeljeni sodnik
Kriterijev iz 1. do 4. točke 29. člena ZSS na ravni nadpovprečnosti pri sojenju sodnik, dodeljen na Ustavno sodišče, že pojmovno ne more izpolniti. Tožena stranka s svojim stališčem uvaja pogoj za hitrejše napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika, ki ga zakon ne določa, in takšno napredovanje v nasprotju z določbami ZSS omogoča le sodnikom, ki opravljajo sodniško delo. Ne gre torej za strožja merila vrednotenja sodnikovega dela pri vsebinskem napolnjevanju pojma nadpovprečnosti pri tovrstnem napredovanju, temveč za pogoj, ki je, ko gre za sodnika, dodeljenega na Ustavno sodišče, nemogoč. Drugačna obravnava dodeljenih sodnikov pa iz določb zakona o kriterijih za izbiro in napredovanje sodnika in o postopku ocenjevanja sodniškega dela, ne izhaja.
izterjava carinske obveznosti - carinski dolžnik - izvršilni naslov - garantno združenje - postopek TIR
V konkretnem primeru tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR. Tožnik je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika ni podanega izvršilnega naslova.
ZUP člen 214. ZPOP-1 člen 1. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero točka 5.
javni razpis - merila za izbor upravičencev - kvalitativna merila - garancija za zavarovanje bančnega kredita - obrazložitev odločbe
V obravnavani zadevi gre za primer, ko merila za oceno prijavljenih investicij in odločanje niso določena v zakonu ali podzakonskem aktu. V takšnem primeru mora organ, ki izbira upravičence, zaradi varstva zakonitosti in enakega obravnavanja strank čim bolj natančno utemeljiti svojo odločitev o (ne)izpolnjevanju meril oziroma kriterijev.
javni razpis - sofinanciranje otroške, mladinske in strokovne periodike - različno obravnavanje izdajateljev revij - napačna uporaba materialnega prava
Neposredni namen zagotavljanja proračunskih sredstev, posledično pa tudi njihovega razdeljevanja, je sofinanciranje dejavnosti same po sebi, torej izdajanje omenjene periodike, ne pa financiranje subjektov, ki se z njo ukvarjajo, ki bi to pomoč eventualno potrebovali zaradi slabšega položaja v pogojih tržnega delovanja, kot meni tožena stranka. Po mnenju sodišča tožena stranka s tem, ko je določila pogoj glede statusa subjektov, za to ni imela zakonskega pooblastila, zato je neutemeljeno izključila tožnico kot gospodarsko družbo ter gre posledično za kršitev 14. člena Ustave RS.
vojni veteran - status vojnega veterana - manevrska struktura narodne zaščite
Glede na določbe ZVV statusa vojnega veterana ni mogoče priznati vsakomur, ki je na kakršenkoli način sodeloval pri osamosvojitvi Republike Slovenije, temveč le tistemu, ki v konkretnem postopku dokaže, da je bila njegova udeležba takšna, kot jo določa zakon.
EZ člen 64f. Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije člen 3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 3, 3/1, 3/1-f, 3/1-h.
električna energija - naprava za proizvodnjo električne energije - deklaracija za proizvedeno napravo - uvrstitev naprave glede na vir biomase
Za opredelitev naprave po točkah C2 oziroma C3 priloge V k Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ni odločilno ali je substrat, iz katerega se pridobiva bioplin, trden ali tekoč, temveč ali je plin proizveden iz industrijske biomase ali iz biomase čistilne naprave.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - povečanje vrednosti nepremičnine - upravičenec do denacionalizacije
Planinski dom na sporni parceli in pomožni objekt na drugi parceli funkcionalno nista tako povezana, da bi z morebitno zavrnitvijo zahtevka stranke z interesom za vrnitev prve parcele v naravi prišlo do bistvene okrnitve namena izrabe predmetnih nepremičnin.
Po določbi 31. člena ZDen se na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. Pri tem gre za upravičenca do denacionalizacije in ne za „upravičenca uporabe“.