Če storilec prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, stori po izdaji sklepa o odložitvi izvršitve prenašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pred njegovo vročitvijo storilcu, mu lahko sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.
vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitveni zahtevek - povrnitev vlaganj
32. člen ZD zahteve po dogovoru o pridobitvi solastniškega deleža na podlagi izvršenih vlaganj potomca v zapustnikovo premoženje ne postavlja. Izločitveni zahtevek potomca po 32. členu ZD lahko utemeljen le, kadar so potomčeva vlaganja prispevala k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti premoženja zapustnika kot celotnega sklopa premoženjskih pravic. Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem (prednikovem) zemljišču, prezidave ali nadzidave prednikovega že obstoječega objekta, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD, prav tako pa potomec ni varovan z izločitvenim zahtevkom po 32. členu ZD, kadar gre za situacije, v katerih si potomec ob prednikovem soglasju z gradnjo na njegovi nepremičnini zagotavlja bivališče.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - madež na stopnicah - čiščenje pohodne površine - opustitev dolžne skrbnosti
Po stališču tožnice bi se etažni lastniki lahko razbremenili odgovornosti za dejanje tretjega (neznane osebe, ki je povzročila, da so bila tla mastna) le, če bi organizirali čiščenje tako, da bi vzpostavili nenehen nadzor v predprostoru večstanovanjske hiše ali pa bi prekrili celotno površino predprostora s protizdrsnimi preprogami. Uporaba objektivnega merila, s katerim se določa "norma za konkretni primer" (potreba po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnostjo drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil) in tudi merila za določitev (prvega sklopa) vzročne zveze predvidljivost škodnega dogodka (skupni kriterij različnih teoretičnih pristopov je v določanju razumnih meja odškodninske obveznosti oz. v objektivni pripisljivosti nastale škode v riziko drugega), ne dopuščata določitve opisanega pravila ravnanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084052
URS člen 19, 26. OZ člen 352.
pravica do povračila škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo – kršitev osebnostnih pravic – varstvo osebne svobode – poseg v čast in dobro ime – strah – pridržanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – sokrivda oškodovanca – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – višina odškodnine
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da odškodninski zahtevek zaradi pretrganja zastaranja ne more zastarati dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode.
UPRAVNI POSTOPEK – JAVNI RAZPISI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084049
ZPP člen 13.
kmetijska subvencija – odločanje o zahtevkih na podlagi javnega razpisa – upravna zadeva – vezanost na upravno odločbo – pravnomočnost
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno in dokončno upravno odločbo in ne more preizkušati njene procesne ali materialne pravilnosti. Tožnica torej ne more v pravdi uspeti z zahtevkom za pridobitev subvencije za pomoč mladim kmetom, o kateri odloča Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v upravnem postopku.
prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - rok za začetek postopka o prekršku - okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku - ustavitev postopka
Postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s tako kršitvijo, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. S tako novo določbo (novela ZP-1H) je zakonodajalec prekrškovnim organom naložil dolžnost, da postopek o prekršku brez dvoma začnejo v roku 30 dni od dneva storitve le-tega. Po vsebini gre torej za procesno predpostavko za začetek postopka, ne pa za določbo, ki bi uvajala nov dodatni zastaralni rok. Če se hitri prekrškovni postopek, ki je ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni seznanjen, ne bo začel v predpisanem roku, bodo podane druge okoliščine, to je okoliščine iz 10. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1, ki brez dvoma izključujejo postopek o prekršku.
unovčenje posebne stečajne mase - stroški stečajnega postopka - stroški, ki bremenijo posebno razdelitveno maso - načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase - skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - zneski posameznih vrst stroškov - upraviteljev predlog - specificiranost stroškov - omogočanje preizkusa pravilnosti - nepregleden obračun stroškov - ugovor zoper načrt razdelitve
Stroški, ki se poplačujejo iz stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, bi obremenjujejo posebno stečajno maso. Še posebej je to pomembno v primeru, ko zaradi visokih stroškov do razdelitve posebne razdelitvene mase sploh ne pride.
Zaradi nepreglednega obračuna stroškov, podanega s strani stečajnega upravitelja, je bil upniku onemogočen preizkus pravilnosti obračuna teh stroškov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da se delitev ne opravi, ni bil izdelan načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki mora na podlagi 3. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP vsebovati tudi skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst teh stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Pritožnik tako ni imel možnosti uveljavljati svojih pomislekov v zvezi s stroški v ugovoru zoper načrt razdelitve. Upravitelj je (le v določeni meri) razdelitev in višino stroškov, ki obremenjujejo posebno stečajno maso, opisal šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno, saj se upnik o njegovih trditvah ni imel možnosti izjaviti.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – kršitev obveznosti – zloraba pravic – ovire za odpust obveznosti
Odpust obveznosti je pravna dobrota, dolžnik pa mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov. To pravno dobroto si je torej treba „zaslužiti“, dolžnik pa je s svojim ravnanjem izkazal, da te dobrote ni vreden.
Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko. Med drugim je določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, stečajni upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.
Ponoven predlog za odpust obveznosti predstavlja zlorabo pravic stečajnega dolžnika, tega pa sodišče ne sme dovoliti.
Bistvena je ugotovitev, da tožeča stranka najemnin ni plačevala, s čemer je najemno pogodbo brez dvoma kršila tudi sama, v posledici česar je tožena stranka zoper njo vložila sodno odpoved z zahtevo za izpraznitev poslovnega prostora. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka uresničila odstopno upravičenje zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084020
ZPP člen 115.
izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – nenadna bolezen – dokazovanje – zmota – neopravičljiva zmota – poroštvo
Sodišče zaradi zdravstvenih razlogov preloži narok le, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva in stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004342
ZP-1 člen 90, 90/1. ZPrCP člen 107, 107/3.
kršitev pravice do obrambe - soočenje prič in obdolženca - odklon preizkusa z elektronskim alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - zatrjevanje zdravstvenih težav - snemanje policijskega postopka - nedovoljen dokaz
S takim poslovanjem prvostopnega sodišča, ko sta bila obdolženec in zagovornik ves čas obveščena o izvedbi vseh dokazov, ko jima je sodišče na njuno zahtevo izročilo kopije zapisnikov o zaslišanih pričah in ko tudi po prejetju le-teh obramba ni predlagala izvedbo drugih dokazov, razen da je oporekala resničnosti izpovedb obeh zaslišanih policistov in predstavila svoj vidik dogajanja v kritičnem času, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opravljati soočenje prič z obdolžencem, zato po oceni pritožbenega sodišča nikakor ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe. Če obdolženec odkloni preizkus alkoholiziranosti z alkotestom (in pri tem ne navaja zdravstvenega oziroma drugega s tem povezanega objektivnega vzroka za neopravo takega preizkusa), je postopek preizkusa alkoholiziranosti že zaključen in ni več nobene zakonite podlage za nadaljnje odrejanje preizkusa z etilometrom ali pa strokovni pregled, kot to napak razloguje pritožba. V takem primeru je odklonitev podana že zgolj z odklonom oprave preizkusa z indikatorjem, ne pa tudi s sočasno zavrnitvijo strokovnega pregleda. Obveznost nadaljnje odreditve preizkusa strokovnega pregleda obstaja torej le v primeru nestrinjanja s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, v primeru zatrjevanja zdravstvenih razlogov in v primeru, če preizkušanec preizkusa z alkotestom ne opravi po navodilih proizvajalca. Policist K. je na zaslišanju povedal, da si je na svoj telefon posnel del postopka z obdolžencem tako, da si ga je predvajal in točno ve, da so bile besede tako izrečene. Do tega dejstva se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi res ni posebej opredeljevalo, očitno iz razloga, ker je obdolženec že tekom postopka o takem domnevno nezakonitem ravnanju policista K. obvestil Specializirano državno tožilstvo RS. S tem posnetkom, ki ga pritožba šteje za nedovoljen dokaz, se sodišče prve stopnje v tem postopku o prekršku sploh ni ukvarjalo, saj tega posnetka s strani policista K. tudi ni terjalo. Zakonitost takratnega ravnanja policista je bil presojan v zato predpisanih postopkih o ravnanju policistov in pri SDT. Zagotovo pa policist K. s takšno izjavo ni zavedel prvostopnega sodišča, da je iz tega razloga njegovi izpovedbi sledilo izpovedi tega posnetka niti ni navajalo, njegova izpovedba pa je bila ocenjevana izključno le v odnosu do ostalih izvedenih dokazov (izpoved policista M., zagovor obdolženca, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti).
dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - odškodnina - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - sodna praksa
Z zavrnitvijo dokaznega predloga tožnika ni nastopila procesna situacija, ki jo predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP in ki bi narekovala postavitev novega izvedenca. Tožnikovega nasprotovanja izvedenskemu mnenju v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče obravnavati drugače kot nezadovoljstvo in nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084034
OZ člen 193, 198. SPZ člen 247, 247/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporabnina – uporaba nepremičnine – izročilna pogodba – dosmrtna služnost stanovanja – osebna služnost – soglasje lastnika – neupravičena uporaba tuje stvari – dobrovernost – pošteni pridobitelj – lastninska upravičenja – pravni temelj – tek zamudnih obresti – izračun koristi – primerljiva oddaja – strošek vzdrževanja nepremičnine – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje v izreku odločbe
Denarna odmena za neupravičeno uporabo tuje stvari se po splošnih pravilih lahko uveljavlja bodisi na temelju stvarnopravne reparacije, obligacijskih določb o uporabnini ali celo kot odškodnina, kadar je podan element protipravnosti.
Če občinski odlok od zavezanca za plačilo NUSZ določa neposrednega uporabnika, to na samo višino koristi iz naslova plačila najemnine ne vpliva, saj ne gre za razmerje med lastnikoma in uporabniki, temveč za razmerje med uporabniki in občino.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066207
ZP-1 člen 4, 4/2, 4/3, 25, 25/1, 27, 27/1, 133. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/10.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - dokazna ocena - kršitev materialnih določb zakona - stek - sankcija za posamezni prekršek - enotna sankcija - odvzem predmetov
Odvzem predmetov predstavlja sankcijo za prekršek in se določi in izreče kot stranska sankcija, zato mora sodišče prve stopnje najprej navesti, za katerega od prekrškov se obdolžencu navedena stranska sankcija določi, šele nato lahko to stransko sankcijo tudi izreče.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0053115
ZST-1 člen 11, 11/1. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, ki ji sledi tudi sodna praksa višjih sodišč, presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavlja tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
Ker tožnik niti po pozivu sodišča z vlogo svoje tožbe ni dopolnil z določno opredelitvijo tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njegovo nepopolno tožbo pravilno zavrglo.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. URS člen 14, 22, 23. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obseg taksne oprostitve – pravna oseba – načelo enakosti – načelo enakega varstva pravic – razlikovanje med položajema fizičnih in pravnih oseb
V primeru fizičnih oseb se z institutom oprostitve plačila sodnih taks varuje tudi sam obstoj, eksistenca predlagatelja, ki zaradi poplačila obveznosti ne sme biti ogrožena, medtem kot obstoj pravne osebe takega varstva ne zahteva. Razlikovanje med zakonsko predvidenima obsegoma dopustne takse oprostitve je glede na navedeno objektivno utemeljeno in ne predstavlja kršitev načela enakosti, ki se v postopku kaže kot pravica do enakega varstva pravic.
sposobnost biti stranka – prenehanje obstoja stranke – izbris iz sodnega registra zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Subjekt, ki je izbrisan iz sodnega registra zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka, z dnem izbrisa preneha obstajati in s tem izgubi sposobnost biti stranka (prim. 76. člen ZPP). Ker nima pravnih naslednikov, je takšna pomanjkljivost neodpravljiva (peti odstavek 81. člena ZPP). Pritožba zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, je zato postala nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).