PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0081526
URS člen 125. ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-3 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj - obseg veljavnosti - javna objava - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - exceptio illegalis - odškodninski zahtevek - povrnitev škode - civilna kazen - ddv na civilno kazen - stroški terenskega preverjanja - mesečno poročanje - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Ustavno sodišče RS je doslej odločalo le o tarifi kolektivne organizacije (odločba US RS, št. U-I-149/98). Izrecno je odločilo, da ima kolektivna organizacija lahko javnopravna upravičenja in da je pravilnik vključno s tarifo splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj.
Skupnemu sporazumu ni mogoče pripisati lastnosti pogodbe obveznostnega prava. Ker ima (enostransko) sprejeta tarifa pravno naravo splošnega akta, je to pač tehten razlog, da ima takšno naravo tudi tisti akt, ki jo nadomesti, ne glede na to, da skupni sporazum ni enostransko dejanje kolektivne organizacije.
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen Ustave), pri ostalih „podzakonskih“ predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena Ustave ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo.
URS člen 22. ZIZ člen 55, 55/1. ZDavP-2 člen 126a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi – seznam izvršilnih naslovov – zastaranje pravice do izterjave davka – prenehanje davčne obveznosti zaradi zastaranja – s hipoteko zavarovan dolg – tek zastaralnih rokov – spremenljivost davčnih predpisov – neprava retroaktivnost – načelo zaupanja v pravo – zamudne obresti – pravica do izjave v postopku – vročanje odgovora na ugovor dolžniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se v primerih, kadar zastaralni rok teče v času veljavnosti različnih predpisov, uporabijo določbe tistega zakona, ki je veljal v času, ko se je zastaralni rok iztekel. Ker je v času izteka zastaralnega roka, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje za terjatve v izpodbijanem sklepu, že veljala določba 126.a člena ZDavP-2, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati.
ZIZ izrecno ne predpisuje obveznosti vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, kar pa še ne pomeni, da se vročitev lahko v vsakem primeru opusti. Do tega vprašanja se je že opredelilo Ustavno sodišče v odločbi Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010, v kateri je zapisalo, da mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1. ZIZ člen 68.
Evropski plačilni nalog – nasprotna izvršba – postopek s predlogom za nasprotno izvršbo – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – Uredba Bruselj I – pristojnost
Postopek nasprotne izvršbe je funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le tisto sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 sicer res izvzema stečajne postopke in tožbene zahtevke, ki so povezani s stečajnimi postopki (1. člen), vendar to v obravnavanem primeru ne velja. Do (neupravičene) obogatitve je prišlo v izvršilnem postopku, v času, ko je bil dolžnik po nasprotni izvršbi že v stečajnem postopku (v stečajnem postopku je bil že ob vložitvi predloga za izvršbo). Zato se za določitev pristojnosti sodišča v obravnavani zadevi uporabljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001.
odločanje o začetku stečajnega postopka – izdaja sklepa o začetku stečajnega postopka zunaj naroka – predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – sklep o dopolnitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – opustitev predložitve izjave poslovodstva in poročila pooblaščenega revizorja po pozivu sodišča – neizpodbojna domneva insolventnosti – prenehanje pooblastil dolžnikovih zastopnikov – vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom
Dolžnik mora ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave zahtevi za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP priložiti listine, ki so navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP. V kolikor dolžnik zahtevi listin ne priloži niti jih ne predloži v roku, ki mu ga sodišče da s sklepom o dopolnitvi zahteve, mora sodišče nad njim začeti stečajni postopek, saj mu to nalaga določba 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.
vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitveni zahtevek - povrnitev vlaganj
32. člen ZD zahteve po dogovoru o pridobitvi solastniškega deleža na podlagi izvršenih vlaganj potomca v zapustnikovo premoženje ne postavlja. Izločitveni zahtevek potomca po 32. členu ZD lahko utemeljen le, kadar so potomčeva vlaganja prispevala k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti premoženja zapustnika kot celotnega sklopa premoženjskih pravic. Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem (prednikovem) zemljišču, prezidave ali nadzidave prednikovega že obstoječega objekta, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD, prav tako pa potomec ni varovan z izločitvenim zahtevkom po 32. členu ZD, kadar gre za situacije, v katerih si potomec ob prednikovem soglasju z gradnjo na njegovi nepremičnini zagotavlja bivališče.
sklep o popravi pomot - očitna pisna pomota - dopustnost pritožbe - rok za pritožbo zoper popravljeno sodbo
Zoper sklep o popravi pomot ZP-1 ne določa nobenega pravnega sredstva, kajti s sklepom o popravi pomot se lahko odpravljajo le očitne pisne pomote tehnične narave. Pritožniku z vročitvijo sklepa o popravi pomot ni bil podeljen nov rok za vložitev pritožbe zoper prvotno sodbo z dne 20. 4. 2015, saj je ta ostala ves čas vsebinsko nespremenjena, popravljena pa je bila le glede očitne pisne pomote v letnici storitve prekrška, zoper tak popravek pa pravno sredstvo po določbah ZP-1 ni predvideno.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - madež na stopnicah - čiščenje pohodne površine - opustitev dolžne skrbnosti
Po stališču tožnice bi se etažni lastniki lahko razbremenili odgovornosti za dejanje tretjega (neznane osebe, ki je povzročila, da so bila tla mastna) le, če bi organizirali čiščenje tako, da bi vzpostavili nenehen nadzor v predprostoru večstanovanjske hiše ali pa bi prekrili celotno površino predprostora s protizdrsnimi preprogami. Uporaba objektivnega merila, s katerim se določa "norma za konkretni primer" (potreba po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnostjo drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil) in tudi merila za določitev (prvega sklopa) vzročne zveze predvidljivost škodnega dogodka (skupni kriterij različnih teoretičnih pristopov je v določanju razumnih meja odškodninske obveznosti oz. v objektivni pripisljivosti nastale škode v riziko drugega), ne dopuščata določitve opisanega pravila ravnanja.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 180, 180/1. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.
plačilo nadomestila stroškov izterjave – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – verodostojna listina – predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odgovor na ugovor – dopolnitev tožbe
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata enovito oziroma celovito.
Zadostuje, da se je stranka po pozivu sodišča prve stopnje na dopolnitev tožbe sklicevala na svojo prejšnjo vlogo (odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi) oziroma trditve v njej in k njej priložene dokaze.
Iz 14. člena ZPreZP-1 izhaja pravica upnika, da dobi od dolžnika nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku, kar pomeni, da upnik dejanske višine stroškov ni dolžan zatrjevati niti dokazovati.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno breme - priložitev obrazca - izjava o premoženjskem stanju - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o tožilčevem predlogu odločilo še preden je prejelo odgovor nanj, ki so ga obdolženčevi zagovorniki vložili pravočasno tako z vidika roka, ki je bil določen za odgovor, kot tudi z vidika časa, ki ga je imelo na razpolago za še pravočasno odločitev o predlogu. S tem je obdolžencu onemogočilo obravnavo njegovega odgovora na predlog državnega tožilca in je bila tako prekršena pravica obdolženca izjaviti se o navedbah državnega tožilca v predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004342
ZP-1 člen 90, 90/1. ZPrCP člen 107, 107/3.
kršitev pravice do obrambe - soočenje prič in obdolženca - odklon preizkusa z elektronskim alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - zatrjevanje zdravstvenih težav - snemanje policijskega postopka - nedovoljen dokaz
S takim poslovanjem prvostopnega sodišča, ko sta bila obdolženec in zagovornik ves čas obveščena o izvedbi vseh dokazov, ko jima je sodišče na njuno zahtevo izročilo kopije zapisnikov o zaslišanih pričah in ko tudi po prejetju le-teh obramba ni predlagala izvedbo drugih dokazov, razen da je oporekala resničnosti izpovedb obeh zaslišanih policistov in predstavila svoj vidik dogajanja v kritičnem času, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opravljati soočenje prič z obdolžencem, zato po oceni pritožbenega sodišča nikakor ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe. Če obdolženec odkloni preizkus alkoholiziranosti z alkotestom (in pri tem ne navaja zdravstvenega oziroma drugega s tem povezanega objektivnega vzroka za neopravo takega preizkusa), je postopek preizkusa alkoholiziranosti že zaključen in ni več nobene zakonite podlage za nadaljnje odrejanje preizkusa z etilometrom ali pa strokovni pregled, kot to napak razloguje pritožba. V takem primeru je odklonitev podana že zgolj z odklonom oprave preizkusa z indikatorjem, ne pa tudi s sočasno zavrnitvijo strokovnega pregleda. Obveznost nadaljnje odreditve preizkusa strokovnega pregleda obstaja torej le v primeru nestrinjanja s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, v primeru zatrjevanja zdravstvenih razlogov in v primeru, če preizkušanec preizkusa z alkotestom ne opravi po navodilih proizvajalca. Policist K. je na zaslišanju povedal, da si je na svoj telefon posnel del postopka z obdolžencem tako, da si ga je predvajal in točno ve, da so bile besede tako izrečene. Do tega dejstva se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi res ni posebej opredeljevalo, očitno iz razloga, ker je obdolženec že tekom postopka o takem domnevno nezakonitem ravnanju policista K. obvestil Specializirano državno tožilstvo RS. S tem posnetkom, ki ga pritožba šteje za nedovoljen dokaz, se sodišče prve stopnje v tem postopku o prekršku sploh ni ukvarjalo, saj tega posnetka s strani policista K. tudi ni terjalo. Zakonitost takratnega ravnanja policista je bil presojan v zato predpisanih postopkih o ravnanju policistov in pri SDT. Zagotovo pa policist K. s takšno izjavo ni zavedel prvostopnega sodišča, da je iz tega razloga njegovi izpovedbi sledilo izpovedi tega posnetka niti ni navajalo, njegova izpovedba pa je bila ocenjevana izključno le v odnosu do ostalih izvedenih dokazov (izpoved policista M., zagovor obdolženca, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti).
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe – pasivna legitimacija – obvestilo upravnika o spremembi lastništva posameznega dela – nastanek obvestilne dolžnosti – razlaga 17. člena SZ-1 – stroški pravdnega postopka – izpolnitveni rok – prepoved reformatio in peius
Zmotno je pritožbeno stališče, da nastane obvestilna dolžnost prejšnjega lastnika šele, ko so izpolnjeni v ZZK-1 določeni pogoji in da besedilo "od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo" nalaga prejšnjemu lastniku predložitev dokumenta, ki je temelj za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Besedilo 17. člena SZ-1, na katerega se sklicuje pritožba, se namreč nanaša le na časovni vidik obvestilne dolžnosti in lastniku ne nalaga predložitve dokumenta, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
Bistvena je ugotovitev, da tožeča stranka najemnin ni plačevala, s čemer je najemno pogodbo brez dvoma kršila tudi sama, v posledici česar je tožena stranka zoper njo vložila sodno odpoved z zahtevo za izpraznitev poslovnega prostora. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka uresničila odstopno upravičenje zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode.
Skladno s sodno prakso so dejanja, ki dosegajo nivo hude nehvaležnosti, kazniva dejanja zoper izročitelja ali njegove bližnje. Huda nehvaležnost je ravnanje osebe, ki izraža ali pomeni zelo intenzivno prekršitev zoper moralna načela in skupne norme obnašanja.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – kršitev obveznosti – zloraba pravic – ovire za odpust obveznosti
Odpust obveznosti je pravna dobrota, dolžnik pa mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov. To pravno dobroto si je torej treba „zaslužiti“, dolžnik pa je s svojim ravnanjem izkazal, da te dobrote ni vreden.
Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko. Med drugim je določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, stečajni upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.
Ponoven predlog za odpust obveznosti predstavlja zlorabo pravic stečajnega dolžnika, tega pa sodišče ne sme dovoliti.
unovčenje posebne stečajne mase - stroški stečajnega postopka - stroški, ki bremenijo posebno razdelitveno maso - načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase - skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - zneski posameznih vrst stroškov - upraviteljev predlog - specificiranost stroškov - omogočanje preizkusa pravilnosti - nepregleden obračun stroškov - ugovor zoper načrt razdelitve
Stroški, ki se poplačujejo iz stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, bi obremenjujejo posebno stečajno maso. Še posebej je to pomembno v primeru, ko zaradi visokih stroškov do razdelitve posebne razdelitvene mase sploh ne pride.
Zaradi nepreglednega obračuna stroškov, podanega s strani stečajnega upravitelja, je bil upniku onemogočen preizkus pravilnosti obračuna teh stroškov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da se delitev ne opravi, ni bil izdelan načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki mora na podlagi 3. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP vsebovati tudi skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst teh stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Pritožnik tako ni imel možnosti uveljavljati svojih pomislekov v zvezi s stroški v ugovoru zoper načrt razdelitve. Upravitelj je (le v določeni meri) razdelitev in višino stroškov, ki obremenjujejo posebno stečajno maso, opisal šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno, saj se upnik o njegovih trditvah ni imel možnosti izjaviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084020
ZPP člen 115.
izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – nenadna bolezen – dokazovanje – zmota – neopravičljiva zmota – poroštvo
Sodišče zaradi zdravstvenih razlogov preloži narok le, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva in stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku.
URS člen 22. ZPP člen 285, 286, 286.a, 339,339/2, 339/2-8.
pravica do obravnavanja pred sodiščem - materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava neuki stranki - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov
Ker se toženka glavne obravnave ni udeležila, ne more uspešno očitati prvostopenjskemu sodišču, da je kršilo načelo pomoči prava neuki stranki in načelo materialnega procesnega vodstva.
prepustitev stanovanja v skupni rabi – preprečevanje nasilja v družini – trajanje ukrepa – začetek trajanja – dokazna ocena
Sodna odločba ne more biti izvršljiva dokler se tisti, ki ga zavezuje, z njo vsaj ne seznani. Omejitev ukrepa na obdobje treh mesecev od dne izdaje sklepa je napačna. Udeleženec, zoper katerega je ukrep po ZPND izrečen, ga lahko začne izvrševati šele tedaj, ko se z njim seznani. To pa je tedaj, ko mu je odločba vročena.