Dogovor, ki ga niso sklenili vsi dediči, ne predstavlja sporazuma o dedovanju v smislu tretjega odstavka 214. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče vnese v sklep o dedovanju.
sklepčnost tožbe - nemogoč predmet izpolnitve - bianco menica
Po tožeči stranki izdana bianco menica z menično izjavo razen podpisa izdajatelja (tožeče stranke) in avalista drugih sestavin ob izdaji ni imela. S tem, ko jo je tožena stranka izpolnila, je postala prava menica z vsebino kot izhaja iz priložene menice v spisu in tako kot bianco menica - menični blanket ne obstaja več in je tožena stranka tožeči stranki tudi, če bi se izkazalo, da je tožena stranka bianco menico z menično izjavo pridobila nepošteno in izpolnila brez pravnega temelja ter predložila na vnovčenje, ne more izročiti. Tožeča stranka tako s tožbo zahteva nekaj kar ne obstaja in do česar ne more biti več upravičena. S tožbenim zahtevkom uveljavljani predmet izročitve tako ni mogoč in ni izvršljiv.
prevzemnik zaščitene kmetije – denarna sredstva na banki – sredstva na ZPIZ – izplačilo denarnih sredstev na podlagi sklepa o dedovanju – rok za izplačilo deležev
Sodišče je določilo višino zakonitega deleža na denarnih sredstvih v bankah in na ZPIZ, ki znaša za vsakega od dedičev 1/5. Pojasniti je, da kakršnekoli odredbe oziroma naročila bankam, da dedičem izplačajo deležu ustrezne vsote, v sklepu ni, ker to ni potrebno. Denarna sredstva bodo izplačana na podlagi izpodbijanega sklepa.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila – sprejemanje daril za nezakonito posredovanje – dajanje daril za nezakonito posredovanje – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov – obtožni predlog – opis kaznivega dejanja – zavrženje obtožnega predloga – ustavitev kazenskega postopka – formalni in materialni preizkus obtožnega akta – absolutno zastaranje kazenskega pregona – tek zastaralnega roka – razveljavitev sodbe – izredno pravno sredstvo – ustaljena sodna praksa – obvezna veljava odločb ustavnega sodišča – postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe – rok za zaključek postopka nove razsoje – uporaba veljavnega zakona v času storitve kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona v korist obdolženca – nedovoljenost pritožbe v obdolženčevo škodo – pravni interes – zavrnitev pritožbe
Ocena sodišča prve stopnje v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga, da opis dejanja po obtožbi vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, je pravilna, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče obtožni predlog zavreči.
V zvezi z vprašanjem zastaranja kazenskega pregona se je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na določbe KZ glede absolutnega zastaranja, saj ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-25/97 z dne 11. 9. 2008, v kateri je Ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe na način, da mora biti do uveljavitve KZ-1 postopek nove razsoje pravnomočno zaključen najkasneje v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe. Posledično je sodišče napačno zaključilo, da je absolutno zastaranje kazenskega pregona že nastopilo, kar je sicer okoliščina, ki izključuje pregon zoper obdolženca.
popolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - resničnost podatkov - negativno dejstvo - dokazno breme
Glede dejstev neobstoja dohodkov in drugega premoženja stranka v postopku odločanja o taksni oprostitvi ne nosi dokaznega bremena. Če sodišče dvomi o resničnosti izjave o premoženjskem stanju, to ni razlog za očitek nepopolnosti predloga za taksno oprostitev, ampak ima možnost, da resničnost navedb samo preveri po uradni dolžnosti.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – obremenitev nepremičnine s hipoteko – neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi tožena stranka s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sledilo ustaljeni sodni praksi, da je vsak poseg v tujo lastnino škodljiv za lastnika, saj mu omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, pri čemer ni odločilno, da je del nepremičnin že obremenjenih s hipoteko.
Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil: dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj, in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno. Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. Če nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, sodišče prosto ocenjuje izvedene dokaze, pri čemer pa mora oponent doseči višji dokazni standard.
Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064963
OZ člen 239, 239/2. ZPP člen 7, 212, 216, 285.
postavitev oglasnih panojev – prednostna pravica pri podaljšanju pogodbe – izgubljeni dobiček – škoda iz naslova izgubljenega dobička – dobiček – navajanje dejstev – prerekanje dejstev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da prihodka ni mogoče enačiti z dobičkom, saj ni dvoma, da tudi pri dejavnosti oglaševanja nastajajo stroški, ki bi jih morala navesti tožeča stranka, da bi bilo sploh možno ugotavljanje višine izgubljenega dobička.
Obveznost substanciranega prerekanja bi za toženca veljala le, če bi tudi tožeča stranka ravnala v skladu z zahtevo po substanciranem navajanju dejstev.
Dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, je na toženi stranki.
Ker pa gre v obravnavani zadevi za zahtevek v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in izpraznitvijo stanovanja, ki ni v zvezi s stečajno maso, je prvo sodišče pravilno sklepalo, da navedeno dejstvo ne vpliva na predmetni postopek in da zato tudi ne pride do prekinitve postopka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0081526
URS člen 125. ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-3 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj - obseg veljavnosti - javna objava - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - exceptio illegalis - odškodninski zahtevek - povrnitev škode - civilna kazen - ddv na civilno kazen - stroški terenskega preverjanja - mesečno poročanje - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Ustavno sodišče RS je doslej odločalo le o tarifi kolektivne organizacije (odločba US RS, št. U-I-149/98). Izrecno je odločilo, da ima kolektivna organizacija lahko javnopravna upravičenja in da je pravilnik vključno s tarifo splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj.
Skupnemu sporazumu ni mogoče pripisati lastnosti pogodbe obveznostnega prava. Ker ima (enostransko) sprejeta tarifa pravno naravo splošnega akta, je to pač tehten razlog, da ima takšno naravo tudi tisti akt, ki jo nadomesti, ne glede na to, da skupni sporazum ni enostransko dejanje kolektivne organizacije.
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen Ustave), pri ostalih „podzakonskih“ predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena Ustave ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0084058
OZ člen 239, 243, 288. ZDDV-1 člen 44, 44/4. ZPP člen 454, 458.
pogodba o leasingu – plačilo obrokov – vračilo predmeta leasinga – obračun DDV – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – narok – vrstni red poplačila obveznosti – compensatio lucri cum damno – stroški postopka
Ker je leasing organizacija prodala vrnjeni avto za znesek glavnice in DDV, toženec pa je plačeval obroke oziroma vrednost avtomobila z DDV, je treba po sistemu compensatio lucri cum damno pri obračunu poslovne škode odšteti celotni znesek, z DDV vred.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 159, 159/1, 185, 185/1, 185/1-2.
kolektivna organizacija za varstvo avtorskih pravic – dejavnost kolektivnih organizacij – delitev zbranih sredstev imetnikom pravic – javna priobčitev varovanih del – dolžnost uporabnikov do obveščanja – pošiljanje sporedov uporabljenih del – prekršek – avtorski honorar – pravni interes za dajatveno tožbo
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da tožnik dolžnosti toženca, katere opustitev je sankcionirana kot prekršek, ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi.
URS člen 22. ZIZ člen 55, 55/1. ZDavP-2 člen 126a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi – seznam izvršilnih naslovov – zastaranje pravice do izterjave davka – prenehanje davčne obveznosti zaradi zastaranja – s hipoteko zavarovan dolg – tek zastaralnih rokov – spremenljivost davčnih predpisov – neprava retroaktivnost – načelo zaupanja v pravo – zamudne obresti – pravica do izjave v postopku – vročanje odgovora na ugovor dolžniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se v primerih, kadar zastaralni rok teče v času veljavnosti različnih predpisov, uporabijo določbe tistega zakona, ki je veljal v času, ko se je zastaralni rok iztekel. Ker je v času izteka zastaralnega roka, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje za terjatve v izpodbijanem sklepu, že veljala določba 126.a člena ZDavP-2, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati.
ZIZ izrecno ne predpisuje obveznosti vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, kar pa še ne pomeni, da se vročitev lahko v vsakem primeru opusti. Do tega vprašanja se je že opredelilo Ustavno sodišče v odločbi Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010, v kateri je zapisalo, da mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave.
Možnost vložitve tožbe za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po prvem odstavku 255. člena OZ ne vpliva na vprašanje ničnosti pogodbe v smislu prvega odstavka 86. člena OZ.
odločanje o začetku stečajnega postopka – izdaja sklepa o začetku stečajnega postopka zunaj naroka – predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – sklep o dopolnitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – opustitev predložitve izjave poslovodstva in poročila pooblaščenega revizorja po pozivu sodišča – neizpodbojna domneva insolventnosti – prenehanje pooblastil dolžnikovih zastopnikov – vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom
Dolžnik mora ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave zahtevi za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP priložiti listine, ki so navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP. V kolikor dolžnik zahtevi listin ne priloži niti jih ne predloži v roku, ki mu ga sodišče da s sklepom o dopolnitvi zahteve, mora sodišče nad njim začeti stečajni postopek, saj mu to nalaga določba 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks – rok za plačilo sodne takse – plačilni nalog
Če bi sodišče prve stopnje odločilo o novem predlogu za oprostitev plačila sodne takse in predlogu ugodilo, sklep o oprostitvi plačila sodne takse glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 ne bi mogel učinkovati na obveznost tožeče stranke za plačilo takse za redni postopek, ker je ta obveznost na podlagi odloženega plačila zapadla v plačilo še preden je tožeča stranka za isto takso vložila pri sodišču nov predlog.
ZST-1 razlikuje med nastankom taksne obveznosti in zapadlostjo v plačilo.
Če se plačilna roka v plačilnem nalogu in v sklepu o odložitvi plačila sodne takse razlikujeta, v razmerju med rokom plačila, ki je določen s sklepom o odlogu, in rokom plačila, ki je določen s plačilnim nalogom, velja rok plačila iz sklepa.
vročanje sodnih pisanj – pravila o vročanju – formalna vročitev – dejanska seznanitev stranke s sodnim pisanjem – vročitev pooblaščencu – prepozen ugovor
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar pa formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način (npr. če je bil dolžnik s sodnim pisanjem seznanjen z vpogledom v spis in izročitvijo fotokopij vseh pisanj v spisu - v konkretnem primeru tudi predloga in sklepa o izvršbi), je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena - sanirana.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084016
SPZ člen 88. ZPP člen 337, 337/1.
nujna pot – redna raba – značilnost zemljišča – bodoče stanje nepremičnine – nedopustne pritožbene novote
Ker je treba vsebino pojma redne rabe potrebno določati glede na vse okoliščine konkretnega primera, to pomeni, je potrebno ob upoštevanju (dejanskih in pravnih) značilnosti zemljišča in izkazanih interesov lastnikov v ozir vzeti tudi bodoče stanje nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077983
ZFPPIPP člen 275, 275/4, 276, 276/2. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 631.
odstop terjatve – zakonita cesija – obstoj odstopljene terjatve – trditveno in dokazno breme – substanciranost trditev – sodba presenečenja – zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka – izpodbojna tožba – uveljavljanje izpodbojnosti z ugovorom – predhodno vprašanje
Tožena stranka je kljub poznavanju pomembnosti odgovora na vprašanje, ali sta preneseni terjatvi B. d. d. - v stečaju obstajali, tekom postopka na prvi stopnji v zvezi s tem podala le pavšalne navedbe, da sta terjatvi že bili plačani, ne da bi pojasnila, kdaj (pred ali po obvestilu o sklenitvi cesijskih pogodb), katerim podizvajalcem, na podlagi katerih cesijskih pogodb in kakšni zneski so bili izplačani ter ne da bi v zvezi s tem predlagala kakršenkoli dokaz.
Ob tem velja pripomniti, da ni naloga sodišča, da bi pravdne stranke pozivalo v zvezi s čim naj podajajo navedbe. Obema strankama je bilo (očitno) ves čas jasno, da se bo v postopku presojala veljavnost cesijskih pogodb, kar vključuje tudi preverjanje obstoja terjatev, ki so bile predmet odstopa.
Izpodbojno tožbo bi lahko po pravilih ZFPPIPP vložili upniki družbe B. d. d. - v stečaju v okviru stečajnega postopka nad njim, v rokih in pod pogoji, ki jih določa ZFPPIPP. Vprašanje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika zato ne more biti predhodno vprašanje v obravnavanem postopku. Možno je sicer tudi uveljavljanje izpodbojnosti z ugovorom, a le v postopkih, v katerih oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, proti stečajnemu dolžniku uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 242, 242/2, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 13.
stroški postopka – priče – pravica do povračila izgubljenega zaslužka – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo – pravočasnost zahteve delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače
Če pričin delodajalec zahteva povrnitev nadomestila plače po izdaji sodbe, je takšna zahteva prepozna.