vročanje sodnih pisanj – pravila o vročanju – formalna vročitev – dejanska seznanitev stranke s sodnim pisanjem – vročitev pooblaščencu – prepozen ugovor
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar pa formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način (npr. če je bil dolžnik s sodnim pisanjem seznanjen z vpogledom v spis in izročitvijo fotokopij vseh pisanj v spisu - v konkretnem primeru tudi predloga in sklepa o izvršbi), je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena - sanirana.
popolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - resničnost podatkov - negativno dejstvo - dokazno breme
Glede dejstev neobstoja dohodkov in drugega premoženja stranka v postopku odločanja o taksni oprostitvi ne nosi dokaznega bremena. Če sodišče dvomi o resničnosti izjave o premoženjskem stanju, to ni razlog za očitek nepopolnosti predloga za taksno oprostitev, ampak ima možnost, da resničnost navedb samo preveri po uradni dolžnosti.
ZPP člen 278, 285, 319, 339, 339/2, 339/2-7. ZS-1 člen 104.
najem stanovanja – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – utemeljene okoliščine – nemožnost odpovedi iz utemeljenih razlogov – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje ne sme zavrniti uporabe 104. člena ZS-1, ko najemnik (pravočasno) navede eno izmed pravno odločilnih dejstev, dokler ne opravi vloge v smislu materialnoprocesnega vodstva.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060989
OZ člen 132, 153, 153/3, 179. ZPP člen 155. ZOdvT tarifna številka 2200.
povrnitev premoženjske škode – prekinjeno šolanje – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek – potreben strošek
Mladoletna oseba, ki še ni pridobivala in katere sposobnost za delo je bila okrnjena, nima pravice do odškodnine iz naslova premoženjske škode zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo, ker zaradi tega ni prikrajšanja na premoženjskem področju. Šele, če se bo (in ko se bo) njena nezmožnost za delo odrazila na premoženjskem področju, bo lahko uveljavila odškodnino za to obliko škode.
Ugotovljene okoliščine, da so nekatere poškodbe nastale ob nekontroliranem gibanju po trku v drevo tudi zaradi medsebojnega delovanja nekontrolirano gibajočih se potnikov in da so kolena potnika, na katerih je tožnica sedela, predstavljala dodaten amortizer, ki je pripomogel k temu, da je tožnico vrglo ob naslonjalo sedeža in navzgor v streho vozila, utemeljujejo 10% soprispevek tožnice (tretji odstavek 153. člena OZ).
Sodišče prve stopnje tožnici neupravičeno ni priznalo nagrade za posel, čeprav je pred pravdo na zavarovalnico naslovila odškodninski zahtevek s kasnejšimi dopolnitvami in nagrado tudi priglasila. Upoštevaje večinsko stališče sodne prakse namreč predstavlja potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 159, 159/1, 185, 185/1, 185/1-2.
kolektivna organizacija za varstvo avtorskih pravic – dejavnost kolektivnih organizacij – delitev zbranih sredstev imetnikom pravic – javna priobčitev varovanih del – dolžnost uporabnikov do obveščanja – pošiljanje sporedov uporabljenih del – prekršek – avtorski honorar – pravni interes za dajatveno tožbo
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da tožnik dolžnosti toženca, katere opustitev je sankcionirana kot prekršek, ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064997
OZ člen 179. ZPP člen 324.
povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – telesne bolečine – strah – sprožilni moment za hrbtenične težave – odškodnina za poseg v čast in dobro ime – objektivna žaljivost – pobotni ugovor – hrbtenica – soprispevek – neenotna sodna praksa o vprašanju procesnega pobotanja – fizično nasilje – padec – toženka je grobo porinila tožnico
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se prizna za pravno priznano nepremoženjsko škodo, če okoliščine primera, zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Tožnica zaradi udarnin ob prevrnitvi iz čepečega položaja ni trpela takšnih bolečin, da bi bila upravičena do denarne odškodnine. Upravičena pa je do odškodnine zaradi (ponovitve) hrbteničnih težav, ki jih je sprožil padec.
Dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, je na toženi stranki.
Ker pa gre v obravnavani zadevi za zahtevek v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in izpraznitvijo stanovanja, ki ni v zvezi s stečajno maso, je prvo sodišče pravilno sklepalo, da navedeno dejstvo ne vpliva na predmetni postopek in da zato tudi ne pride do prekinitve postopka.
izvršilni naslov – začasna odredba – sklep o zavarovanju z začasno odredbo
Na pritožbeno trditev, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bil sklep izdan na podlagi predhodnega začasnega sporazuma strank, višje sodišče odgovarja, da je sklep N 82/2014 z dne 19. 12. 2014 po vsebini klasična začasna odredba, kateri manjkajo le izvršilna sredstva, kot je razložilo že sodišče prve stopnje.
Sklep o zavarovanju po ustaljeni sodni praksi (četudi je izdan v preživninskih zadevah) ni izvršilni naslov.
ZIZ člen 17, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZFPPIPP člen 409, 409/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete
Pravilno sicer pritožnik navaja, da odpust obveznosti učinkuje tako, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve. Vendar pri tem spregleda, da je bilo o terjatvi odločeno naknadno z izvršilnim naslovom.
Ob konkurenci pravil ZFPPIPP o odpustu obveznosti (ki so materialnopravne narave) in pravil o pravnomočnosti in načelu stroge formalne legalitete (ki sta procesnopravne narave), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tega ugovora v izvršilnem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
trditveno in dokazno breme – začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – objektivni pogoj – subjektivna nevarnost – težko nadomestljiva škoda – nezmožnost opravljanja dejavnosti – grožnja stečaja
Gola trditev, da škoda nastaja, ker tožeča stranka v poslovnem prostoru ne posluje, ne zadošča za sklep o nujnosti intervencije z regulacijsko začasno odredbo. Enako velja za trditev o grozečem stečaju. Trditev o težko nadomestljivi ali nenadomestljivi škodi je pravni standard, ki ga treba napolniti s konkretnimi dejstvi, ki so lahko predmet dokazovanja.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1. ZIZ člen 68.
Evropski plačilni nalog – nasprotna izvršba – postopek s predlogom za nasprotno izvršbo – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – Uredba Bruselj I – pristojnost
Postopek nasprotne izvršbe je funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le tisto sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 sicer res izvzema stečajne postopke in tožbene zahtevke, ki so povezani s stečajnimi postopki (1. člen), vendar to v obravnavanem primeru ne velja. Do (neupravičene) obogatitve je prišlo v izvršilnem postopku, v času, ko je bil dolžnik po nasprotni izvršbi že v stečajnem postopku (v stečajnem postopku je bil že ob vložitvi predloga za izvršbo). Zato se za določitev pristojnosti sodišča v obravnavani zadevi uporabljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001.
Sodišče ni dolžno samo iskati povezav med navedbami strank in predloženimi dokazi - upoštevajoč razpravno načelo in povezanost trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP).
Po mnenju pritožbenega sodišča ni pomembno v kakšni obliki (aplikaciji) so obračuni pripravljeni, enako velja za sporno vprašanje ali izpisek iz kreditnega konta vsebuje vse po Slovenskih računovodskih standardih (SRS). Listinam zaradi le njihove oblike oziroma odsotnosti podpisa s strani odgovorne osebe ni mogoče odvzeti vsakršno dokazno vrednost in jih šteti le za navedbe stranke, kot zmotno menita pritožnika. Kot vsi drugi dokazi so tudi sporne listine podvržene dokazni oceni sodišča, ki ni vezano na nobena dokazna pravila. Bistveno vprašanje v tem sporu zato ni, ali so listine izdelane v ustrezni računalniški aplikaciji oziroma ali ustrezajo pojmom poslovne, računovodske, knjigovodske ali verodostojne listine, ampak, ali je v tem postopku tožnica dokazala višino svoje terjatve iz naslova kredita.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084027
ZIZ člen 270. ZPP člen 110, 110/2.
izvedensko mnenje – rok za podajo pripomb na mnenje izvedenca – pogoji za izdajo začasne odredbe
Relevantno je, da je izkazano, da je toženec aktivno deloval v smeri preprečitve ali oteževanja poplačila tožnice po vložitvi tožbe. Časovni razmak med razpolaganjem s premoženjem in trenutkom vložitve predloga za izdajo začasne odredbe ni odločujoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077983
ZFPPIPP člen 275, 275/4, 276, 276/2. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 631.
odstop terjatve – zakonita cesija – obstoj odstopljene terjatve – trditveno in dokazno breme – substanciranost trditev – sodba presenečenja – zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka – izpodbojna tožba – uveljavljanje izpodbojnosti z ugovorom – predhodno vprašanje
Tožena stranka je kljub poznavanju pomembnosti odgovora na vprašanje, ali sta preneseni terjatvi B. d. d. - v stečaju obstajali, tekom postopka na prvi stopnji v zvezi s tem podala le pavšalne navedbe, da sta terjatvi že bili plačani, ne da bi pojasnila, kdaj (pred ali po obvestilu o sklenitvi cesijskih pogodb), katerim podizvajalcem, na podlagi katerih cesijskih pogodb in kakšni zneski so bili izplačani ter ne da bi v zvezi s tem predlagala kakršenkoli dokaz.
Ob tem velja pripomniti, da ni naloga sodišča, da bi pravdne stranke pozivalo v zvezi s čim naj podajajo navedbe. Obema strankama je bilo (očitno) ves čas jasno, da se bo v postopku presojala veljavnost cesijskih pogodb, kar vključuje tudi preverjanje obstoja terjatev, ki so bile predmet odstopa.
Izpodbojno tožbo bi lahko po pravilih ZFPPIPP vložili upniki družbe B. d. d. - v stečaju v okviru stečajnega postopka nad njim, v rokih in pod pogoji, ki jih določa ZFPPIPP. Vprašanje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika zato ne more biti predhodno vprašanje v obravnavanem postopku. Možno je sicer tudi uveljavljanje izpodbojnosti z ugovorom, a le v postopkih, v katerih oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, proti stečajnemu dolžniku uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 242, 242/2, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 13.
stroški postopka – priče – pravica do povračila izgubljenega zaslužka – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo – pravočasnost zahteve delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače
Če pričin delodajalec zahteva povrnitev nadomestila plače po izdaji sodbe, je takšna zahteva prepozna.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obročno plačilo sodne takse – izdelava sodbe s polno obrazložitvijo – fikcija umika napovedi pritožbe
Ker je obročno plačilo sodne takse ena od oblik taksne oprostitve, v konkretnem primeru sankcija fikcije umika napovedi pritožbe ne more nastopiti. Ker je 497. člen ZPP črtan, pomeni da zaradi odobritve obročnega plačila sodne takse za pritožbeni postopek, plačilo sodne takse tudi ne more predstavljati procesne predpostavke za izdelavo sodbe z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
O neobstoju pasivne (stvarne) legitimacije po naravi stvari ni mogoče odločati s posebnim sklepom, pač pa je to vedno stvar končne odločitve. Le če bi torej sodišče menilo, da stvarna pasivna legitimacija nekaterih nasprotnih udeležencev ni podana, bi lahko predlog proti njim zavrnilo, kar pa bi bila (končna) odločitev o delu predloga.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084016
SPZ člen 88. ZPP člen 337, 337/1.
nujna pot – redna raba – značilnost zemljišča – bodoče stanje nepremičnine – nedopustne pritožbene novote
Ker je treba vsebino pojma redne rabe potrebno določati glede na vse okoliščine konkretnega primera, to pomeni, je potrebno ob upoštevanju (dejanskih in pravnih) značilnosti zemljišča in izkazanih interesov lastnikov v ozir vzeti tudi bodoče stanje nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082086
ZPP člen 108, 180, 180/1, 310, 310/1. OZ člen 190, 190/3, 191. SPZ člen 95, 95/2, 96.
dogovor o uporabi – posestno posredovalno razmerje – predpogodba – izjalovitev namena za sklenitev pogodbe – preklic prekarija – vrnitev v prvotno stanje – nedoločen izrek – nepopolna tožba – določitev obsega vzpostavitve prejšnjega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stališče toženke, da ni dolžna vzpostaviti na vrnjenem zemljišču ustrezno stanje, ker o tem ni bilo pogodbenega dogovora, ni pravilno. Če je bil pogodbeni namen pravdnih strank, ki se je izjalovil, v prenosu lastninske pravice, je jasno, da nista določali pravil vračanja. Ta ureja zakon, in sicer OZ v 2. odseku 3. oddelka (členi 191 in nadaljnji), in pri vračanju nepremičnin pa SPZ v določilih 95. in 96. člena.