pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - posest - dobra vera - obnova objekta - gradnja novega objekta - neurejena meja - nedobroverni graditelj
Na podlagi določila 25. člena ZTLR, ki ureja pridobitev lastninske pravice nedobrovernega graditelja, se lahko pridobi lastninska pravica le, če gre za nov gradbeni objekt s spremenjeno identiteto objekta.
Okoliščina, da v zvezi s prostori, na katere se predlog za delitev nanaša, etažna lastnina ni bila vzpostavljena, pomeni, da ti niso samostojen objekt lastninske pravice, kar onemogoča, da bi bili predmet kakršnekoli v 70. členu SPZ predvidene oblike delitve. Okoliščina, da so bili predmet obravnav različnih postopkov (odločb) oziroma (pravno-poslovnih) razpolaganj, tega v ničemer ne spremeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060962
OZ člen 5, 9, 104, 104/1, 110, 470, 470/1, 472. ZPP člen 254, 286b.
odstop od pogodbe – odstop od prodajne pogodbe – rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodaten rok za izpolnitev – primeren rok – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – delne napake – načelo vestnosti in poštenja – postavitev novega izvedenca – (ne)pravočasno grajanje procesnih kršitev
V primeru, da blago ob dobavi ni imelo tudi ustrezne nalepke proizvajalca ..., izpolnitev ni bila povsem ustrezna, vendar gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti, zaradi katerega od pogodbe ni mogoče odstopiti (110. člen OZ). Tudi sicer sme kupec po določilu 472. člena OZ v primeru, če ima napako le del izročene stvari, odstopiti od pogodbe le glede tistega dela, ki ima napako, oziroma le glede dela in količine, ki manjka, in ne v celoti. Tožnica zato do odstopa od pogodbe ni bila upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060976
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 619, 620, 620/3, 640, 641.
pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – podjemna pogodba – stvarne napake – znižanje plačila
Sodišče po eni strani sledi tožeči stranki, da je račune za opravljeno delo na hiši tožencev izstavljala tudi A. A. s.p., po drugi strani pa kot plačilo računov za opravljena dela za hišo ne upošteva plačil, ki so bila tožeči stranki nakazana s strani A. A. s.p. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodbe v tem delu zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ter nasprotujočih si zaključkov ne da preizkusiti.
ZFPPIPP člen 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 239, 239/5. ZPP člen 261, 261/2.
umik predloga za prisilno poravnavo – izkaz kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti – odprava vzrokov insolventnosti – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – vročanje pooblaščencu
Insolventnost je mogoče odpraviti na več načinov. Najbolj učinkovit način za odpravo insolventnosti je finančno (in korporacijsko) prestrukturiranje dolžnika na podlagi svežih denarnih prilivov, običajni so še ukrepi z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno. Utemeljevanje odprave vzrokov insolventnosti na podlagi vzpostavitve terjatve s tožbo, ki je bila vložena 9. 2. 2015 (predlog za prisilno poravnavo pa 16. 6. 2015) in nekonkretiziranega zatrjevanja, da je upnik unovčil zavarovanje in iz tega prejel poplačilo kredita v celoti, že na prvi pogled niti s stopnjo verjetnosti ne kaže na sklep, da bi dolžnik odpravil insolventnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00000112
OZ člen 62, 62/1, 336, 336/1, 631. - člen 63, 63/1, 116. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - računanje časa - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - obstoj zapadle terjatve
Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Kadar je določen plačilni rok (v konkretnem primeru 60 dni), zastaranje ne more začeti teči pred iztekom roka, temveč šele prvi naslednji dan po tako določenem plačilnem roku (prim. prvi odstavek 62. člena OZ).
Nastanek neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ začne učinkovati v razmerju do naročnika, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek. Od tega trenutka dalje naročnik svoje obveznosti ne more več veljavno izpolniti s plačilom glavnemu izvajalcu, ampak le še s plačilom podizvajalcu. Za presojo utemeljenosti zahtevka je zato bistven trenutek, ko podizvajalec proti naročniku uveljavlja zahtevek in ne datum vložitve tožbe. Ker je v konkretnem primeru tožnik toženki podal neposredni zahtevek 28. 3. 2011, je povsem nepomembno, ali je ob vložitvi tožbe 30. 10. 2013 obstajala zapadla terjatev tožnika (podizvajalca) do toženke (naročnice).
Izdana situacija (oziroma račun), zoper katero ni vložen ugovor, postane samostojni pravni temelj nastanka obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071103
OZ člen 55, 55/2, 86, 86/2, 94. ZPP člen 286, 286a.
kreditna pogodba – pogodba o pristopu k dolgu – solidarna odgovornost – obličnost pogodbe – dogovor strank o obliki pogodbe – rok za odgovor na pripravljalno vlogo – prekluzija – neizvedba dokaza z zaslišanjem – opredelitev dokaznega predloga – zavrnitev dokaznega predloga – obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga
Če je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če v zakonu za posamezen primer ni določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice (drugi odstavek 86. člena OZ).
Pogodbena podlaga za odklop električne energije (vloga lastnika stanovanja toženi stranki za odklop elektrike v stanovanju, kjer biva tožnica kot najemnica) ne izključuje protipravnosti motenja posesti, zato tožena stranka s tako postavljenim ugovorom ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – sorazmerno poplačilo upnikov – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – ista dejanska podlaga – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da odločitev nima učinka pravnomočnosti zgolj zaradi tega, ker mu obveznosti še niso bile odpuščene, zaradi česar izpolnjuje zakonske pogoje za uvedbo stečaja. Dolžnik je v predlogu za začetek osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti podajal enako trditveno podlago, kot je bila upoštevana že v okviru sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 25. 9. 2013. Ker pritožnik v predlogu z dne 17. 9. 2015 ni zatrjeval drugačne dejanske podlage, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za ponovno odločanje o predlogu za odpust obveznosti, ki naj bi se vodil znotraj postopka osebnega stečaja.
predpogodba – utrditev obveznosti – ara – vračilo dvojne are – ara kot odstopnina – nesklenitev pogodbe – razlog za nesklenitev glavne pogodbe – trditveno in dokazno breme – zastopanje – učinki zastopanja – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če bi toženka želela plačano aro obdržati, bi morala glede na določila predpogodbe izkazati, da obstoji odgovornost za neizpolnitev predpogodbe zgolj na strani tožnika, česar pa ni uspela izkazati.
Ob dogovorjeni uporabi valorizacije je treba dogovoriti tudi način oziroma kateri izbrani standard valorizacije se uporabi za izračun višine denarne obveznosti ob njeni zapadlosti oziroma izpolnitvi.
Če je bila obveznost toženke, da v avgustu odda diplomo in je nato čakala za rezultat, ki ni bil odvisen od nje, ni pravilno sklepanje, da je končala študij 2. 11. 2006. V pogodbi je obvezno, da izpolni svoje študijske obveznosti, ki so odvisne od tožene stranke.
ZD člen 12, 131, 206, 206/1, 206/3, 206/4. ZPP člen 82. ZZZDR člen 211.
vabilo z oklicem – vročanje – neznano prebivališče – neznani dediči – skrbnik za posebni primer – skrbnik dedičev – skrbnik zapuščine – pravica do izjavljanja pred sodiščem – postavitev začasnega zastopnika – poizvedbe sodišča
Dejstvo, da zapustnikovi sinovi živijo v tujini in da ostali udeleženci postopka ne (po)vedo njihovih naslovov, sodišča ne pooblašča, da jim brez resnega poskusa pridobiti njihove naslove in jim vročiti sodna pisanja, postavi skrbnika.
Trasirana lastna menica je tista, katero trasant trasira na samega sebe. Pri tem je zlasti značilno, da sta praviloma kraj izdaje in plačilni kraj ista, čeprav lahko trasant kot plačilni kraj navede drug plačilni kraj, kot je kraj prebivališča trasata in trasanta v eni osebi. Pri omenjeni menici je zlasti pomembno, da ni krajevne razlike med mestom izdaje menice in plačilnim krajem. Da je trasant trasat, mora biti iz menice jasno razvidno, kar pomeni, da mora trasant vpisati svoje ime kot trasat (ne podpisati) v blanketo pod klavzulo “obvestite”. Gre za trasirano lastno menico, če ima trasant enak priimek in ime oziroma enako firmo kot trasat. Domneva se, da gre za trasirano lastno menico, če bi imela trasant in trasat enako ime oziroma enako firmo in bila iz istega mesta. Pri trasirani lastni menici je pomembna domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana, kar ovrže domnevo, da je akceptant lahko samo tisti, ki jo podpiše kot akceptant. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana. Ureditev 24. člena ZM se nanaša na način oziroma obliko akceptiranja menice. Ker je sprejem obveznosti plačila menice najpomembnejše dejanje, zakon natančno ureja pravila postopka, oblike in vsebino akceptne izjave. Akcept se zapisuje kot vse druge bistvene vsebinske izjave na licu menice. To je predvsem zato, ker je njegovo ime že vpisano v menico kot ime trasata in zadošča, da oseba, ki je že imenovana v menici, podpiše kjerkoli.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2, 482, 482/1, 482/2. SZ-1 člen 146, 146/1. OZ člen 771.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - presonalni kriterij - javni sklad - organizacija z javnimi pooblastili - izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj - civilnopravno razmerje
Javni sklad ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj. Terjatev do tožene stranke vtožuje na podlagi določb pogodbe in v skladu s 771. členom Obligacijskega zakonika. Gre torej za klasično civilno-pravno razmerje zato tožeča stranka v tej pravdi ne nastopa kot organizacija z javnimi pooblastili na podlagi posebnega zakona.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073688
ZGD-1 člen 636. OZ člen 338, 349, 365, 369, 369/3, 402.
jamstvo oddeljene družbe za obveznosti prenosne družbe – solidarna odgovornost za obveznosti prenosne družbe – začetek teka zastaralnega roka – nastanek solidarne obveznosti – vpis v sodni register – varstvo upnikov – zastaranje – vštevanje pretečenega zastaralnega roka prednika – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – zadržanje zastaranja v času pravde – pripoznava dolga – subjektivne meje pravnomočnosti – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožeča stranka pred vpisom tožene stranke v sodni register ni imela možnosti uveljavljati terjatve zoper toženo stranko. Zato je materialnopravno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno v korist tožene stranke šteti, da je zastaralni rok pričel teči že z zapadlostjo obveznosti glavnega dolžnika. Takšna razlaga bi namreč izničila namen varstva upnikov, ki ga zasleduje 636. člen ZGD-1. Po mnenju pritožbenega sodišča je z vidika zastaranja potrebno izenačiti položaja glavnega dolžnika (prenosne družbe) in novega solidarnega dolžnika na dan nastanka solidarne obveznosti, to je na dan vpisa tožene stranke v sodni register (23. 4. 2009). V korist tožene stranke bi v smislu zastaranja obveznosti šlo samo obdobje že iztečenega roka zastaranja v razmerju do glavnega dolžnika na ta presečni datum. Ker v konkretnem primeru zaradi vložene tožbe zoper glavnega dolžnika zastaranje ni teklo, to pomeni, da je v razmerju do novega solidarnega dolžnika pričel teči zastaralni rok šele od vpisa tožene stranke v sodni register. Glede na to, da je tožeča stranka tožbo zoper toženo stranko, ki je bila vpisana v sodni register 23. 4. 2009, vložila 23. 4. 2012, to pomeni, da je bila tožba vložena zadnji dan pred iztekom zastaralnega roka. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča o zastaranju vtoževanih terjatev.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe – motenje posesti
Ker izdaja regulacijske začasne odredbe, ki jo je mogoče izdati že pred izvedbo kontradiktornega postopka, posega v pravice toženca, mora sodišče pri odločitvi o njeni izdaji upoštevati tudi toženčev položaj. Upoštevanje njegovih pravic zahteva, da takšna začasna odredba ne sme povzročiti, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez zagotovitve pravice toženca do obrambe, dejansko ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma prejudiciralo odločitev o njem. To bi se zgodilo, če bi izdalo začasno odredbo z vsebino, enako vsebini tožbenega zahtevka, posledic izdane začasne odredbe pa ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti. Ureditveno začasno odredbo je zato mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
Obdolženec je v hišo zgolj vstopil, jo preiskal in izvršil tatvino, zato ni mogoče šteti, da je s tem svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja in kaznivega dejanja tatvine. Vstop v hišo je pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju tatvine.
Verodostojnost oziroma dokazna vrednost listine je predmet dokazne presoje, ne pa presoje o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, domnevno pridobljenih na nezakonit način.