OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0071099
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2. ZIZ člen 170, 170/2, 198.
konkurenca dveh upnikov – posojilna pogodba – pogodba o zavarovanju terjatve z zastavno pravico – hipoteka – terjatev iz naslova plačila uporabnine – uporaba solastne stvari – izvršilni naslov – predlog za izvršbo – fiktivnost pogodb – ničnost pogodbe o zavarovanju terjatve – nedopusten nagib – nasprotovanje moralnim načelom – otežitev ali onemogočitev poplačila terjatve drugega upnika – vedenje sopogodbenika za nedovoljen nagib
Ključni oziroma prevladujoči nagib prve toženke za sklenitev pogodbe o zavarovanju terjatve drugega toženca je bil v izigranju tožnika oziroma, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, v otežitvi ali onemogočitvi tožnikove pravice do plačila terjatve iz naslova uporabnine. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je tak nagib nedopusten, ker je v opreki z moralnimi načeli, drugi toženec pa je za nedovoljen nagib nedvomno vedel oziroma bi zanj glede na okoliščine moral vedeti.
prevzem dolga – učinki pogodbe o prevzemu dolga – sprememba dolžnika – soglasje upnika – delna izpolnitev
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Toženka tega ne more dokazati (le) s sklicevanjem na elektronsko komunikacijo, ki je potekala med prevzemnico in upnico (ki to dejstvo zanikata), temveč bi morala z drugimi dokazi dokazati obstoj pogodbe, sklenjene med njo in prevzemnikom terjatve.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – delni ugovor – delna razveljavitev sklepa o izvršbi – sestavljena glavnica – nejasnost odločitve
Ko sodišče delno razveljavi sklep o izvršbi na podlagi 62. člena ZIZ tako, da se glede dela zahtevka postopek nadaljuje v postopku gospodarskega spora, delno pa se izvršba nadaljuje, mora biti iz izreka jasno razvidno, v katerem delu se postopek nadaljuje pred pravdnim sodiščem (posledično tudi v katerem delu se izvršba nadaljuje).
Razveljavitev v presežku je iz povedanega razloga nejasna (tako glede glavnice kot tudi zakonskih zamudnih obresti) in obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe – motenje posesti
Ker izdaja regulacijske začasne odredbe, ki jo je mogoče izdati že pred izvedbo kontradiktornega postopka, posega v pravice toženca, mora sodišče pri odločitvi o njeni izdaji upoštevati tudi toženčev položaj. Upoštevanje njegovih pravic zahteva, da takšna začasna odredba ne sme povzročiti, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez zagotovitve pravice toženca do obrambe, dejansko ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma prejudiciralo odločitev o njem. To bi se zgodilo, če bi izdalo začasno odredbo z vsebino, enako vsebini tožbenega zahtevka, posledic izdane začasne odredbe pa ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti. Ureditveno začasno odredbo je zato mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
plačilo sodne takse – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev pravdnega postopka – izterjava sodnih taks – prekinitev postopka izterjave sodnih taks – zvišanje tožbenega zahtevka – nastanek višje taksne obveznosti – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse – uporaba ZST
Zaradi prekinitve pravdnega postopka se ni prekinil tudi postopek v zvezi z izterjavo sodnih taks. K plačilu taks je bila zavezana tožeča stranka. Zato začetek stečajnega postopka nad toženo stranko na obveznost tožnika do države, da v predmetni pravdi plača takso za tožbo, ne more vplivati. Isto velja za primer prekinitve postopka med pravdnima strankama do odločitve predhodnega vprašanja v neki tretji pravdi.
ZPP člen 11, 70, 70-6, 71, 71/2, 71/3, 72, 72/6, 73, 73/5, 339, 339/1, 363, 363/2. ZSS člen 2, 2/1. ZTLR člen 28.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – razveljavitev dejanj, ki jih zajema bistvena kršitev postopka – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Kršitev postopka ne more povzročiti neveljavnosti tistih dejanj, ki so bila opravljena pred njo. Z razumno in natančno izbiro je treba iz postopka izločiti le s kršitvijo kontaminirana dejanja in ohraniti tista, na katera sama kršitev ni imela vpliva.
ZD člen 12, 131, 206, 206/1, 206/3, 206/4. ZPP člen 82. ZZZDR člen 211.
vabilo z oklicem – vročanje – neznano prebivališče – neznani dediči – skrbnik za posebni primer – skrbnik dedičev – skrbnik zapuščine – pravica do izjavljanja pred sodiščem – postavitev začasnega zastopnika – poizvedbe sodišča
Dejstvo, da zapustnikovi sinovi živijo v tujini in da ostali udeleženci postopka ne (po)vedo njihovih naslovov, sodišča ne pooblašča, da jim brez resnega poskusa pridobiti njihove naslove in jim vročiti sodna pisanja, postavi skrbnika.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – majhna malomarnost – zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokaznega postopka, ker se štejejo v tožbi zatrjevana dejstva za priznana. Tako kot pri sodbi, izdani po kontradiktornem postopku, pa mora obrazložiti, katera pravno pomembna dejstva je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
Pogodbena podlaga za odklop električne energije (vloga lastnika stanovanja toženi stranki za odklop elektrike v stanovanju, kjer biva tožnica kot najemnica) ne izključuje protipravnosti motenja posesti, zato tožena stranka s tako postavljenim ugovorom ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – sorazmerno poplačilo upnikov – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – ista dejanska podlaga – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da odločitev nima učinka pravnomočnosti zgolj zaradi tega, ker mu obveznosti še niso bile odpuščene, zaradi česar izpolnjuje zakonske pogoje za uvedbo stečaja. Dolžnik je v predlogu za začetek osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti podajal enako trditveno podlago, kot je bila upoštevana že v okviru sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 25. 9. 2013. Ker pritožnik v predlogu z dne 17. 9. 2015 ni zatrjeval drugačne dejanske podlage, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za ponovno odločanje o predlogu za odpust obveznosti, ki naj bi se vodil znotraj postopka osebnega stečaja.
Obdolženec je v hišo zgolj vstopil, jo preiskal in izvršil tatvino, zato ni mogoče šteti, da je s tem svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja in kaznivega dejanja tatvine. Vstop v hišo je pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju tatvine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073688
ZGD-1 člen 636. OZ člen 338, 349, 365, 369, 369/3, 402.
jamstvo oddeljene družbe za obveznosti prenosne družbe – solidarna odgovornost za obveznosti prenosne družbe – začetek teka zastaralnega roka – nastanek solidarne obveznosti – vpis v sodni register – varstvo upnikov – zastaranje – vštevanje pretečenega zastaralnega roka prednika – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – zadržanje zastaranja v času pravde – pripoznava dolga – subjektivne meje pravnomočnosti – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožeča stranka pred vpisom tožene stranke v sodni register ni imela možnosti uveljavljati terjatve zoper toženo stranko. Zato je materialnopravno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno v korist tožene stranke šteti, da je zastaralni rok pričel teči že z zapadlostjo obveznosti glavnega dolžnika. Takšna razlaga bi namreč izničila namen varstva upnikov, ki ga zasleduje 636. člen ZGD-1. Po mnenju pritožbenega sodišča je z vidika zastaranja potrebno izenačiti položaja glavnega dolžnika (prenosne družbe) in novega solidarnega dolžnika na dan nastanka solidarne obveznosti, to je na dan vpisa tožene stranke v sodni register (23. 4. 2009). V korist tožene stranke bi v smislu zastaranja obveznosti šlo samo obdobje že iztečenega roka zastaranja v razmerju do glavnega dolžnika na ta presečni datum. Ker v konkretnem primeru zaradi vložene tožbe zoper glavnega dolžnika zastaranje ni teklo, to pomeni, da je v razmerju do novega solidarnega dolžnika pričel teči zastaralni rok šele od vpisa tožene stranke v sodni register. Glede na to, da je tožeča stranka tožbo zoper toženo stranko, ki je bila vpisana v sodni register 23. 4. 2009, vložila 23. 4. 2012, to pomeni, da je bila tožba vložena zadnji dan pred iztekom zastaralnega roka. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča o zastaranju vtoževanih terjatev.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053489
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2. OZ člen 25, 28. ZPP člen 212.
izvršilni naslov – notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izjava o odstopu – oblikovalno upravičenje upnika – odpoklicna pravica upnika – zapadlost terjatve – trditveno in dokazno breme
Dolžnik ne more uspeti z vztrajanjem, da predložene listine ne dokazujejo obstoja terjatve. Na konkretne trditve o stanju obveznosti mora dolžnik konkretno odgovoriti. Tega dolžnik ni storil, zato ni uspel izpodbiti, da je imel upnik oblikovalno upravičenje v trenutku, ko je podal izjavo o odstopu.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, izhajajoč iz določb notarskega zapisa, da sta stranki v tem primeru dogovorili pogodbeno pravilo, po katerem začne izjava o uresničitvi oblikovalne pravice učinkovati že, ko upravičenec izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje na določen način (priporočeno) na naslov, določen v pogodbi. Taka določba je zapisana v Pogodbi o dolgoročnem evro kreditu in je upoštevna glede na dispozitivno naravo 25. in 28. člena OZ.
ZOR člen 196, 200, 203. OZ člen 287, 288. ZPP člen 216.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – železniški promet – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoča škoda – zmanjšanje življenjske aktivnosti – odškodnina iz naslova tuje pomoči do konca zdravljenja – prosti preudarek – običajna pomoč med zakonci – mesečna renta za tujo pomoč – sprememba prisojene odškodnine – vračunavanje izpolnitve – obvestilo dolžnika o vrstnem redu plačila obveznosti – višina plačila glavnice – dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predlaganje dokaza „po potrebi“
Ni pravne podlage za revalorizacijo prisojene rente iz naslova tuje pomoči. Pri renti gre za vrsto odškodnine, zato je v primeru spremenjenih okoliščin (občutni rasti življenjskih stroškov) mogoča zgolj sprememba prisojene odškodnine (196. člen ZOR), kar mora stranka zahtevati s posebnim zahtevkom (po tem, ko je do spremembe okoliščin že prišlo).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0083825
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1, 33/2. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - stroški terenskega preverjanja - DDV - davčni obračun - trditvena podlaga - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
izgubljena dokazna listina - materialno procesno vodstvo
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izgubilo sporno dokazno listino, se pokaže kot neutemeljen in nedokazan, ker bi tožeča stranka morala za takšen očitek predlagati izvedbo dokaza o tem, kakšna je bila teža pošiljke, ki jo je ona poslala na sodišče in kakšna je bila teža pošiljke, ki je prispela na sodišče, kar vse je mogoče ugotoviti na podlagi podatkov pri pošti odpošiljanja in listin v spisu, takšnega dokaza pa tožeča stranka v pritožbi ne predlaga, kot tudi ne predlaga morebitnega drugega dokaza. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bilo dolžno tožečo stranko opozoriti, da v spis ni predložena sporna dokazna listina in da tega ni storilo, saj je pritožbeno sodišče že navedlo, da je sodišče prve stopnje prebralo vse dokazne listine, ki jih je imelo v spisu in pri tem navedlo tudi poimenovanje teh dokaznih listin in njihovo številko, kaj več pa ni bilo dolžno v okviru materialno procesnega vodstva po 285.členu ZPP in na tožečo stranko je prešla potrebna skrbnost, da bi glede na poimenovanje dokaznih listin povprašala sodišče, če v spisu ni Poročila z dne 30.4.2010 in ga predložila v spis.
ločitvena pravica, pridobljena v izvršilnem postopku – prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku
Namen določbe 280. člena ZFPPIPP je v tem, da se opravi prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, ne pa vzporedno v izvršilnem in stečajnem postopku.
ZFPPIPP člen 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 239, 239/5. ZPP člen 261, 261/2.
umik predloga za prisilno poravnavo – izkaz kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti – odprava vzrokov insolventnosti – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – vročanje pooblaščencu
Insolventnost je mogoče odpraviti na več načinov. Najbolj učinkovit način za odpravo insolventnosti je finančno (in korporacijsko) prestrukturiranje dolžnika na podlagi svežih denarnih prilivov, običajni so še ukrepi z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno. Utemeljevanje odprave vzrokov insolventnosti na podlagi vzpostavitve terjatve s tožbo, ki je bila vložena 9. 2. 2015 (predlog za prisilno poravnavo pa 16. 6. 2015) in nekonkretiziranega zatrjevanja, da je upnik unovčil zavarovanje in iz tega prejel poplačilo kredita v celoti, že na prvi pogled niti s stopnjo verjetnosti ne kaže na sklep, da bi dolžnik odpravil insolventnost.
solastnina – gradnja – vlaganja v solastnino – adaptacija nepremičnine – obnova nepremičnine – dogovor med solastniki – sprememba solastniških deležev – pridobitev lastninske pravice z gradnjo
Materialnopravno pravilno je stališče, da se z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži določeni, razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal dogovor med solastniki.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in ko neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - posest - dobra vera - obnova objekta - gradnja novega objekta - neurejena meja - nedobroverni graditelj
Na podlagi določila 25. člena ZTLR, ki ureja pridobitev lastninske pravice nedobrovernega graditelja, se lahko pridobi lastninska pravica le, če gre za nov gradbeni objekt s spremenjeno identiteto objekta.