lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - pravila ODZ - sosporništvo
Za obstoj stvarnopravnih razmerij in vse pravne učinke teh razmerij, ki so nastali do uveljavitve ZTLR, se uporablja pravo, veljavno v času nastanka, za pravne učinke, ki nastanejo pozneje, pa se uporablja ZTLR. V konkretnem primeru je tožnica, če je za to izpolnjevala zakonske pogoje, lastninsko pravico pridobila z zaključeno gradnjo in ne kasneje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0077478
ZIZ člen 272. OZ člen 164. ZBan-1 člen 350a.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih
Ker so bile delnice upnikov razveljavljene, ne pa prenesene na državo, ni več predmeta (ki bi imetniku zagotavljal upravičenja), ki bi ga bilo mogoče vrniti in s tem vzpostaviti prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063243
OZ člen 100.
fasaderska in zidarska dela - odškodnina - odgovornost za stvarne napake - strošek odprave napak - jamčevalni zahtevek - odtisi stopal - uporaba skladišča - neznatna napaka - manjša vrednost predmeta izpolnitve - škoda - vzrok škode
Odtisi stopal, ki po petih letih uporabe skladišča niso več vidni, za samo uporabo skladišča niso bistveni. To pa pomeni, da gre za neznatno napako, ki nima nobene negativne posledice, ki bi se kazala v manjši vrednosti predmeta izpolnitve in ki bi jo bilo treba odpraviti z jamčevalnimi zahtevki. Odgovornost tožene stranke zato za obravnavano napako, ki ni imela za posledico nastanka škode, ne obstoji.
Ker tožeča stranka ni konkretno trdila, da je predstavljal vzrok za zamakanje odtočni žleb, ki je puščal (trdila je zgolj, da je navedeno napako zakrivil predhodni izvajalec fasade), sicer v konkretnem primeru ni moč šteti za dokazano dejstvo, da je odtočni žleb, ki ga ni postavila tožeča stranka, puščal, kar je izvedenec navedel kot vzrok za zamakanje fasade.
Trasirana lastna menica je tista, katero trasant trasira na samega sebe. Pri tem je zlasti značilno, da sta praviloma kraj izdaje in plačilni kraj ista, čeprav lahko trasant kot plačilni kraj navede drug plačilni kraj, kot je kraj prebivališča trasata in trasanta v eni osebi. Pri omenjeni menici je zlasti pomembno, da ni krajevne razlike med mestom izdaje menice in plačilnim krajem. Da je trasant trasat, mora biti iz menice jasno razvidno, kar pomeni, da mora trasant vpisati svoje ime kot trasat (ne podpisati) v blanketo pod klavzulo “obvestite”. Gre za trasirano lastno menico, če ima trasant enak priimek in ime oziroma enako firmo kot trasat. Domneva se, da gre za trasirano lastno menico, če bi imela trasant in trasat enako ime oziroma enako firmo in bila iz istega mesta. Pri trasirani lastni menici je pomembna domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana, kar ovrže domnevo, da je akceptant lahko samo tisti, ki jo podpiše kot akceptant. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana. Ureditev 24. člena ZM se nanaša na način oziroma obliko akceptiranja menice. Ker je sprejem obveznosti plačila menice najpomembnejše dejanje, zakon natančno ureja pravila postopka, oblike in vsebino akceptne izjave. Akcept se zapisuje kot vse druge bistvene vsebinske izjave na licu menice. To je predvsem zato, ker je njegovo ime že vpisano v menico kot ime trasata in zadošča, da oseba, ki je že imenovana v menici, podpiše kjerkoli.
Dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe je najemnik, če najemna pogodba ne določa drugače. Gre za konkretizacijo splošnih obligacijskih načel o neupravičeni obogatitvi tudi v primerih, ko je najemnina merilo za prikrajšanje upravičenca. Gre za pravno in ne za dejansko vprašanje, kot je to napačno ocenilo sodišče prve stopnje in v posledici te napake „ugotavljanje“ tega prepustilo izvedencu gradbene stroke.
Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer tudi v takšnem primeru sodišče opravi preizkus obstoja pogojev za priznanje.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053489
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2. OZ člen 25, 28. ZPP člen 212.
izvršilni naslov – notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izjava o odstopu – oblikovalno upravičenje upnika – odpoklicna pravica upnika – zapadlost terjatve – trditveno in dokazno breme
Dolžnik ne more uspeti z vztrajanjem, da predložene listine ne dokazujejo obstoja terjatve. Na konkretne trditve o stanju obveznosti mora dolžnik konkretno odgovoriti. Tega dolžnik ni storil, zato ni uspel izpodbiti, da je imel upnik oblikovalno upravičenje v trenutku, ko je podal izjavo o odstopu.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, izhajajoč iz določb notarskega zapisa, da sta stranki v tem primeru dogovorili pogodbeno pravilo, po katerem začne izjava o uresničitvi oblikovalne pravice učinkovati že, ko upravičenec izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje na določen način (priporočeno) na naslov, določen v pogodbi. Taka določba je zapisana v Pogodbi o dolgoročnem evro kreditu in je upoštevna glede na dispozitivno naravo 25. in 28. člena OZ.
plačilo sodne takse – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev pravdnega postopka – izterjava sodnih taks – prekinitev postopka izterjave sodnih taks – zvišanje tožbenega zahtevka – nastanek višje taksne obveznosti – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse – uporaba ZST
Zaradi prekinitve pravdnega postopka se ni prekinil tudi postopek v zvezi z izterjavo sodnih taks. K plačilu taks je bila zavezana tožeča stranka. Zato začetek stečajnega postopka nad toženo stranko na obveznost tožnika do države, da v predmetni pravdi plača takso za tožbo, ne more vplivati. Isto velja za primer prekinitve postopka med pravdnima strankama do odločitve predhodnega vprašanja v neki tretji pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060962
OZ člen 5, 9, 104, 104/1, 110, 470, 470/1, 472. ZPP člen 254, 286b.
odstop od pogodbe – odstop od prodajne pogodbe – rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodaten rok za izpolnitev – primeren rok – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – delne napake – načelo vestnosti in poštenja – postavitev novega izvedenca – (ne)pravočasno grajanje procesnih kršitev
V primeru, da blago ob dobavi ni imelo tudi ustrezne nalepke proizvajalca ..., izpolnitev ni bila povsem ustrezna, vendar gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti, zaradi katerega od pogodbe ni mogoče odstopiti (110. člen OZ). Tudi sicer sme kupec po določilu 472. člena OZ v primeru, če ima napako le del izročene stvari, odstopiti od pogodbe le glede tistega dela, ki ima napako, oziroma le glede dela in količine, ki manjka, in ne v celoti. Tožnica zato do odstopa od pogodbe ni bila upravičena.
Ob dogovorjeni uporabi valorizacije je treba dogovoriti tudi način oziroma kateri izbrani standard valorizacije se uporabi za izračun višine denarne obveznosti ob njeni zapadlosti oziroma izpolnitvi.
Če je bila obveznost toženke, da v avgustu odda diplomo in je nato čakala za rezultat, ki ni bil odvisen od nje, ni pravilno sklepanje, da je končala študij 2. 11. 2006. V pogodbi je obvezno, da izpolni svoje študijske obveznosti, ki so odvisne od tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00000112
OZ člen 62, 62/1, 336, 336/1, 631. - člen 63, 63/1, 116. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - računanje časa - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - obstoj zapadle terjatve
Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Kadar je določen plačilni rok (v konkretnem primeru 60 dni), zastaranje ne more začeti teči pred iztekom roka, temveč šele prvi naslednji dan po tako določenem plačilnem roku (prim. prvi odstavek 62. člena OZ).
Nastanek neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ začne učinkovati v razmerju do naročnika, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek. Od tega trenutka dalje naročnik svoje obveznosti ne more več veljavno izpolniti s plačilom glavnemu izvajalcu, ampak le še s plačilom podizvajalcu. Za presojo utemeljenosti zahtevka je zato bistven trenutek, ko podizvajalec proti naročniku uveljavlja zahtevek in ne datum vložitve tožbe. Ker je v konkretnem primeru tožnik toženki podal neposredni zahtevek 28. 3. 2011, je povsem nepomembno, ali je ob vložitvi tožbe 30. 10. 2013 obstajala zapadla terjatev tožnika (podizvajalca) do toženke (naročnice).
Izdana situacija (oziroma račun), zoper katero ni vložen ugovor, postane samostojni pravni temelj nastanka obveznosti.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – majhna malomarnost – zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokaznega postopka, ker se štejejo v tožbi zatrjevana dejstva za priznana. Tako kot pri sodbi, izdani po kontradiktornem postopku, pa mora obrazložiti, katera pravno pomembna dejstva je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
skupnost dedičev – skupno premoženje – solastnina – delitev dediščine
Po 145. členu ZD do delitve dediči skupno opravljajo in razpolagajo z dediščino. Le v primeru, ko je možno na zapuščinski obravnavi iz oporoke ali z dednim dogovorom med dedičem to premoženje že razdružiti, lahko v sklepu o dedovanju sodišče določi že deleže v naravi oziroma to premoženje razdruži.
Pogodbena podlaga za odklop električne energije (vloga lastnika stanovanja toženi stranki za odklop elektrike v stanovanju, kjer biva tožnica kot najemnica) ne izključuje protipravnosti motenja posesti, zato tožena stranka s tako postavljenim ugovorom ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – sorazmerno poplačilo upnikov – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – ista dejanska podlaga – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da odločitev nima učinka pravnomočnosti zgolj zaradi tega, ker mu obveznosti še niso bile odpuščene, zaradi česar izpolnjuje zakonske pogoje za uvedbo stečaja. Dolžnik je v predlogu za začetek osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti podajal enako trditveno podlago, kot je bila upoštevana že v okviru sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 25. 9. 2013. Ker pritožnik v predlogu z dne 17. 9. 2015 ni zatrjeval drugačne dejanske podlage, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za ponovno odločanje o predlogu za odpust obveznosti, ki naj bi se vodil znotraj postopka osebnega stečaja.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe – motenje posesti
Ker izdaja regulacijske začasne odredbe, ki jo je mogoče izdati že pred izvedbo kontradiktornega postopka, posega v pravice toženca, mora sodišče pri odločitvi o njeni izdaji upoštevati tudi toženčev položaj. Upoštevanje njegovih pravic zahteva, da takšna začasna odredba ne sme povzročiti, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez zagotovitve pravice toženca do obrambe, dejansko ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma prejudiciralo odločitev o njem. To bi se zgodilo, če bi izdalo začasno odredbo z vsebino, enako vsebini tožbenega zahtevka, posledic izdane začasne odredbe pa ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti. Ureditveno začasno odredbo je zato mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
predpogodba – utrditev obveznosti – ara – vračilo dvojne are – ara kot odstopnina – nesklenitev pogodbe – razlog za nesklenitev glavne pogodbe – trditveno in dokazno breme – zastopanje – učinki zastopanja – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če bi toženka želela plačano aro obdržati, bi morala glede na določila predpogodbe izkazati, da obstoji odgovornost za neizpolnitev predpogodbe zgolj na strani tožnika, česar pa ni uspela izkazati.
ZFPPIPP člen 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 239, 239/5. ZPP člen 261, 261/2.
umik predloga za prisilno poravnavo – izkaz kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti – odprava vzrokov insolventnosti – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – vročanje pooblaščencu
Insolventnost je mogoče odpraviti na več načinov. Najbolj učinkovit način za odpravo insolventnosti je finančno (in korporacijsko) prestrukturiranje dolžnika na podlagi svežih denarnih prilivov, običajni so še ukrepi z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno. Utemeljevanje odprave vzrokov insolventnosti na podlagi vzpostavitve terjatve s tožbo, ki je bila vložena 9. 2. 2015 (predlog za prisilno poravnavo pa 16. 6. 2015) in nekonkretiziranega zatrjevanja, da je upnik unovčil zavarovanje in iz tega prejel poplačilo kredita v celoti, že na prvi pogled niti s stopnjo verjetnosti ne kaže na sklep, da bi dolžnik odpravil insolventnost.
Obdolženec je v hišo zgolj vstopil, jo preiskal in izvršil tatvino, zato ni mogoče šteti, da je s tem svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja in kaznivega dejanja tatvine. Vstop v hišo je pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju tatvine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060976
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 619, 620, 620/3, 640, 641.
pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – podjemna pogodba – stvarne napake – znižanje plačila
Sodišče po eni strani sledi tožeči stranki, da je račune za opravljeno delo na hiši tožencev izstavljala tudi A. A. s.p., po drugi strani pa kot plačilo računov za opravljena dela za hišo ne upošteva plačil, ki so bila tožeči stranki nakazana s strani A. A. s.p. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodbe v tem delu zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ter nasprotujočih si zaključkov ne da preizkusiti.