ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/4, 108, 335, 336. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih.
pisna vloga – vloga v elektronski obliki – vlaganje vlog v elektronski obliki – podpis vloge – varni elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – obvezne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – nepodpisana pritožba – dopolnitev pritožbe – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku – zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
plačilo sodne takse – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev pravdnega postopka – izterjava sodnih taks – prekinitev postopka izterjave sodnih taks – zvišanje tožbenega zahtevka – nastanek višje taksne obveznosti – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse – uporaba ZST
Zaradi prekinitve pravdnega postopka se ni prekinil tudi postopek v zvezi z izterjavo sodnih taks. K plačilu taks je bila zavezana tožeča stranka. Zato začetek stečajnega postopka nad toženo stranko na obveznost tožnika do države, da v predmetni pravdi plača takso za tožbo, ne more vplivati. Isto velja za primer prekinitve postopka med pravdnima strankama do odločitve predhodnega vprašanja v neki tretji pravdi.
ZPP člen 11, 70, 70-6, 71, 71/2, 71/3, 72, 72/6, 73, 73/5, 339, 339/1, 363, 363/2. ZSS člen 2, 2/1. ZTLR člen 28.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – razveljavitev dejanj, ki jih zajema bistvena kršitev postopka – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Kršitev postopka ne more povzročiti neveljavnosti tistih dejanj, ki so bila opravljena pred njo. Z razumno in natančno izbiro je treba iz postopka izločiti le s kršitvijo kontaminirana dejanja in ohraniti tista, na katera sama kršitev ni imela vpliva.
ZFPPIPP člen 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 239, 239/5. ZPP člen 261, 261/2.
umik predloga za prisilno poravnavo – izkaz kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti – odprava vzrokov insolventnosti – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – vročanje pooblaščencu
Insolventnost je mogoče odpraviti na več načinov. Najbolj učinkovit način za odpravo insolventnosti je finančno (in korporacijsko) prestrukturiranje dolžnika na podlagi svežih denarnih prilivov, običajni so še ukrepi z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno. Utemeljevanje odprave vzrokov insolventnosti na podlagi vzpostavitve terjatve s tožbo, ki je bila vložena 9. 2. 2015 (predlog za prisilno poravnavo pa 16. 6. 2015) in nekonkretiziranega zatrjevanja, da je upnik unovčil zavarovanje in iz tega prejel poplačilo kredita v celoti, že na prvi pogled niti s stopnjo verjetnosti ne kaže na sklep, da bi dolžnik odpravil insolventnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0082168
ZPP člen 1, 18. ZRPJN člen 12, 22. ZPVPJN člen 15, 15/2, 26, 26/1, 26/3. ZUS-1 člen 1. OZ člen 190.
postopek oddaje javnega naročila za gradnje – zahtevek za revizijo – vložitev zahtevka za revizijo – obvezne sestavine zahtevka za revizijo – potrdilo o plačilu takse – stroški revizijskega postopka – taksa v revizijskem postopku – predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku – sodna pristojnost – civilni postopek – civilnopravno razmerje – upravna zadeva – neupravičena obogatitev
Četudi se sklicuje na neupravičeno obogatitev, tožeča stranka v citiranem sodnem postopku uveljavlja takso, ki bi jo tožena stranka morala plačati v postopku javnega naročanja, kjer je ta določena kot procesna predpostavka za obravnavo zahteve. Tožeča stranka z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka deluje kot oblast, zaradi česar ne gre za civilni spor, za katerega bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Tudi že zgrajena stanovanja so lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami. Prodaja stanovanj s takimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi (1. člen ZVKSES). Ravno pred tako poslovno prakso želi zakon zaščititi končne kupce.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – majhna malomarnost – zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokaznega postopka, ker se štejejo v tožbi zatrjevana dejstva za priznana. Tako kot pri sodbi, izdani po kontradiktornem postopku, pa mora obrazložiti, katera pravno pomembna dejstva je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
Pogodbena podlaga za odklop električne energije (vloga lastnika stanovanja toženi stranki za odklop elektrike v stanovanju, kjer biva tožnica kot najemnica) ne izključuje protipravnosti motenja posesti, zato tožena stranka s tako postavljenim ugovorom ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – sorazmerno poplačilo upnikov – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – ista dejanska podlaga – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da odločitev nima učinka pravnomočnosti zgolj zaradi tega, ker mu obveznosti še niso bile odpuščene, zaradi česar izpolnjuje zakonske pogoje za uvedbo stečaja. Dolžnik je v predlogu za začetek osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti podajal enako trditveno podlago, kot je bila upoštevana že v okviru sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 25. 9. 2013. Ker pritožnik v predlogu z dne 17. 9. 2015 ni zatrjeval drugačne dejanske podlage, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za ponovno odločanje o predlogu za odpust obveznosti, ki naj bi se vodil znotraj postopka osebnega stečaja.
ZOR člen 196, 200, 203. OZ člen 287, 288. ZPP člen 216.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – železniški promet – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoča škoda – zmanjšanje življenjske aktivnosti – odškodnina iz naslova tuje pomoči do konca zdravljenja – prosti preudarek – običajna pomoč med zakonci – mesečna renta za tujo pomoč – sprememba prisojene odškodnine – vračunavanje izpolnitve – obvestilo dolžnika o vrstnem redu plačila obveznosti – višina plačila glavnice – dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predlaganje dokaza „po potrebi“
Ni pravne podlage za revalorizacijo prisojene rente iz naslova tuje pomoči. Pri renti gre za vrsto odškodnine, zato je v primeru spremenjenih okoliščin (občutni rasti življenjskih stroškov) mogoča zgolj sprememba prisojene odškodnine (196. člen ZOR), kar mora stranka zahtevati s posebnim zahtevkom (po tem, ko je do spremembe okoliščin že prišlo).
Dogovor o odstopanju od dejanske stanovanjske površine ni v nasprotju s 3. členom OZ. Vsem je bilo določilo znano in mu niso nasprotovali. Tudi niso trdili, da so se o tem določilu pogajali s prodajalcem, pa niso bili uspešni. Kdaj se pogodbeni pogoji (torej tudi pogoji splošnih pogojev) štejejo za nepoštene, določa 24. člen ZVPot. Ta med drugim določa, da se pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje o pogodbenih pravicah in obveznosti strank. Zmanjšana površina stanovanje je v škodo kupca, vendar zmanjšanje v višini do 2% ni povzročilo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznosti strank in tudi ni povzročilo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tiste, kar je kupec utemeljeno pričakoval.
ZDT člen 192. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1,313, 443, 443/5. ZS člen 40a.
stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih dejanj
Pri pristojnosti iz 40.a člena Zakona o sodiščih, na katerega se sodišče prve stopnje v razlogih sklepa sklicuje, ne gre za izključno stvarno pristojnost navedenega oddelka pri okrožnem sodišču, temveč za pristojnost, ki je zgolj prilagojena posebnostim kaznivih dejanj, ki jih ta oddelek po zgornji zakonski določbi obravnava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0071099
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2. ZIZ člen 170, 170/2, 198.
konkurenca dveh upnikov – posojilna pogodba – pogodba o zavarovanju terjatve z zastavno pravico – hipoteka – terjatev iz naslova plačila uporabnine – uporaba solastne stvari – izvršilni naslov – predlog za izvršbo – fiktivnost pogodb – ničnost pogodbe o zavarovanju terjatve – nedopusten nagib – nasprotovanje moralnim načelom – otežitev ali onemogočitev poplačila terjatve drugega upnika – vedenje sopogodbenika za nedovoljen nagib
Ključni oziroma prevladujoči nagib prve toženke za sklenitev pogodbe o zavarovanju terjatve drugega toženca je bil v izigranju tožnika oziroma, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, v otežitvi ali onemogočitvi tožnikove pravice do plačila terjatve iz naslova uporabnine. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je tak nagib nedopusten, ker je v opreki z moralnimi načeli, drugi toženec pa je za nedovoljen nagib nedvomno vedel oziroma bi zanj glede na okoliščine moral vedeti.
Trasirana lastna menica je tista, katero trasant trasira na samega sebe. Pri tem je zlasti značilno, da sta praviloma kraj izdaje in plačilni kraj ista, čeprav lahko trasant kot plačilni kraj navede drug plačilni kraj, kot je kraj prebivališča trasata in trasanta v eni osebi. Pri omenjeni menici je zlasti pomembno, da ni krajevne razlike med mestom izdaje menice in plačilnim krajem. Da je trasant trasat, mora biti iz menice jasno razvidno, kar pomeni, da mora trasant vpisati svoje ime kot trasat (ne podpisati) v blanketo pod klavzulo “obvestite”. Gre za trasirano lastno menico, če ima trasant enak priimek in ime oziroma enako firmo kot trasat. Domneva se, da gre za trasirano lastno menico, če bi imela trasant in trasat enako ime oziroma enako firmo in bila iz istega mesta. Pri trasirani lastni menici je pomembna domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana, kar ovrže domnevo, da je akceptant lahko samo tisti, ki jo podpiše kot akceptant. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana. Ureditev 24. člena ZM se nanaša na način oziroma obliko akceptiranja menice. Ker je sprejem obveznosti plačila menice najpomembnejše dejanje, zakon natančno ureja pravila postopka, oblike in vsebino akceptne izjave. Akcept se zapisuje kot vse druge bistvene vsebinske izjave na licu menice. To je predvsem zato, ker je njegovo ime že vpisano v menico kot ime trasata in zadošča, da oseba, ki je že imenovana v menici, podpiše kjerkoli.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 82, 82/5, 343, 343/4, 365, 365-1.
izvršilni stroški – stroški ugovora – pravica začasnega zastopnika do pritožbe zoper sklep o storških ugovornega postopka – zavrženje pritožbe
Odločitev o stroških ugovornega postopka na pravni položaj začasne zastopnice v ničemer ne vpliva. Pravica do nagrade in do povračila izdatkov začasnega zastopnika namreč ni odvisna od izida postopka, temveč se ti krijejo iz predujma, ki ga vnaprej založi upnik, slednji pa lahko te stroške v nadaljevanju postopka zahteva od dolžnika.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2, 482, 482/1, 482/2. SZ-1 člen 146, 146/1. OZ člen 771.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - presonalni kriterij - javni sklad - organizacija z javnimi pooblastili - izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj - civilnopravno razmerje
Javni sklad ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj. Terjatev do tožene stranke vtožuje na podlagi določb pogodbe in v skladu s 771. členom Obligacijskega zakonika. Gre torej za klasično civilno-pravno razmerje zato tožeča stranka v tej pravdi ne nastopa kot organizacija z javnimi pooblastili na podlagi posebnega zakona.
prevzem dolga – učinki pogodbe o prevzemu dolga – sprememba dolžnika – soglasje upnika – delna izpolnitev
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Toženka tega ne more dokazati (le) s sklicevanjem na elektronsko komunikacijo, ki je potekala med prevzemnico in upnico (ki to dejstvo zanikata), temveč bi morala z drugimi dokazi dokazati obstoj pogodbe, sklenjene med njo in prevzemnikom terjatve.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083819
ZPP člen 156, 158, 163, 163/3. ZFPPIPP člen 121, 121/2, 239, 239/3. ZOdvT člen 28. ZOdvT tarifna številka 3431.
stroški postopka – umik predloga za začetek stečajnega postopka – odvetniška tarifa – osnova za odmero nagrade – vrednost aktive v bilanci stanja – predhodni postopek zaradi insolventnosti – nagrada odvetnika – pričakovana vrednost unovčene stečajne mase – prodaja dolžnikovega premoženja – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – pravočasna priglasitev stroškov – domneva umika na glavni obravnavi
Če tožnica tožbo umakne na obravnavi, mora toženka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca te obravnave, saj do konca postopka ni prišlo zunaj obravnave - velja torej pravilo iz tretjega, ne iz sedmega odstavka, 163. člena ZPP.
Določila 28. člena ZOdvT ni mogoče uporabiti na način, da se kot osnova za odmero nagrade za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventosti vzame vrednost aktive iz njegove bilance stanja. „Vsota zneskov, na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase“ je po jezikovni in teleološki razlagi pričakovana vrednost unovčene stečajne mase, saj se bodo dolgovi stečajne mase lahko poravnali le z vsoto zneskov, pridobljenih s prodajo dolžnikovega premoženja.