Tožena stranka je na podlagi izpodbijanih pravnih poslov (nadomestna izpolnitev z izročitvijo premičnin in posledično izvedena kompenzacija medsebojnih terjatev, na podlagi katere je stečajni dolžnik v razmerju do tožene stranke izpolnil svojo obveznost) prejela plačilo svoje terjatve, nikakor pa ni pridobila nobenega zavarovanja za to terjatev, kar predstavlja objektivni pogoj izpodbojnosti po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je tožena stranka pri zavrnitvi izbire tožeče stranke za delovno mesto laborant pri praktičnem pouku kršila prepoved diskriminacije in enak zahtevek, ki se nanaša na zavrnitev izbire tožeče stranke na delovno mesto učitelj praktičnega pouka v določenem programu. Pravilno je presodilo, da ni dopustna ugotovitvena tožba za ugotovitev dejstev in da je ta zahtevek vsebovan v tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine, ki jo zahteva tožeča stranka kot neizbrana kandidatka zaradi kršitve zakonske prepovedi diskriminacije pri izbiri na navedeni delovni mesti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niso bile podane okoliščine, ki bi utemeljevale zaključek o diskriminaciji v zvezi z objavo prostega delovnega mesta učitelja praktičnega pouka v določenem programu, čeprav je bil razpis objavljen le v zbornici in prosto delovno mesto ni bilo javno objavljeno, ker je bila tožnica kljub temu seznanjena z objavo in se je na razpis tudi prijavila. Kršitev javne objave, čeprav gre za prekršek, zaradi katerega je bila tožena stranka sankcionirana, sama po sebi ne kaže na diskriminatorno ravnanje tožene stranke nasproti tožnici. Isto velja za tožničine očitke, da naj bi bila neenako obravnavana zato, ker ni bila povabljena na razgovor v postopku izbire prijavljenih kandidatov. Ker nihče od prijavljenih na razpis, niti tožnica niti izbrana kandidata, niso izpolnjevali pogojev za obe prosti delovni mesti, je imela tožena stranka pravno podlago za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas v 109. členu ZOFVI, česar ni mogoče šteti za diskriminacijo. Zato ni bila kršena prepoved diskriminacije, opredeljena v 6. členu ZDR, in je bil tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Abstraktni pravni pojmi ter prosti preudarek vežejo upravni organ pri njihovih uporabi in posledično vplivajo tudi na obseg sodne presoje posamičnih upravnih aktov. Tako je tudi v primerih uveljavljanja izredne denarne socialne pomoči potrebno že v predsodnem postopku razčistiti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati, oziroma ali ima takšne izredne stroške za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Zgolj z dejstvom črtanja iz evidence brezposelnih, ker se določenega dne oseba ni javila pri svetovalcu za zaposlitev, ni mogoče zapolniti abstraktnega zakonskega dela norme, ki se nanaša na razlog, zaradi katerega ni mogla ali ne more vplivati na nastali položaj in se odraža skozi preteklo ali sedanjo skrb za dostojno lastno preživljanje. Glede na to, da 1. odstavek 33. člena ZSVarPrev, v katerem so določeni pogoji za priznanje izredne denarne socialne pomoči, v predsodnem postopku ni bil pravilno interpretiran ne uporabljen in tega niti sodišče prve stopnje ni odpravilo, so ostala dejstva oz. pogoji, ki so odločilni za zakonito upravno odločanje po prostem preudarku o pravici do izredne denarne socialne pomoči, nerazčiščeni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se upravna akta odpravita in se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – majhna malomarnost – zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokaznega postopka, ker se štejejo v tožbi zatrjevana dejstva za priznana. Tako kot pri sodbi, izdani po kontradiktornem postopku, pa mora obrazložiti, katera pravno pomembna dejstva je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073688
ZGD-1 člen 636. OZ člen 338, 349, 365, 369, 369/3, 402.
jamstvo oddeljene družbe za obveznosti prenosne družbe – solidarna odgovornost za obveznosti prenosne družbe – začetek teka zastaralnega roka – nastanek solidarne obveznosti – vpis v sodni register – varstvo upnikov – zastaranje – vštevanje pretečenega zastaralnega roka prednika – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – zadržanje zastaranja v času pravde – pripoznava dolga – subjektivne meje pravnomočnosti – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožeča stranka pred vpisom tožene stranke v sodni register ni imela možnosti uveljavljati terjatve zoper toženo stranko. Zato je materialnopravno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno v korist tožene stranke šteti, da je zastaralni rok pričel teči že z zapadlostjo obveznosti glavnega dolžnika. Takšna razlaga bi namreč izničila namen varstva upnikov, ki ga zasleduje 636. člen ZGD-1. Po mnenju pritožbenega sodišča je z vidika zastaranja potrebno izenačiti položaja glavnega dolžnika (prenosne družbe) in novega solidarnega dolžnika na dan nastanka solidarne obveznosti, to je na dan vpisa tožene stranke v sodni register (23. 4. 2009). V korist tožene stranke bi v smislu zastaranja obveznosti šlo samo obdobje že iztečenega roka zastaranja v razmerju do glavnega dolžnika na ta presečni datum. Ker v konkretnem primeru zaradi vložene tožbe zoper glavnega dolžnika zastaranje ni teklo, to pomeni, da je v razmerju do novega solidarnega dolžnika pričel teči zastaralni rok šele od vpisa tožene stranke v sodni register. Glede na to, da je tožeča stranka tožbo zoper toženo stranko, ki je bila vpisana v sodni register 23. 4. 2009, vložila 23. 4. 2012, to pomeni, da je bila tožba vložena zadnji dan pred iztekom zastaralnega roka. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča o zastaranju vtoževanih terjatev.
ZDT člen 192. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1,313, 443, 443/5. ZS člen 40a.
stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih dejanj
Pri pristojnosti iz 40.a člena Zakona o sodiščih, na katerega se sodišče prve stopnje v razlogih sklepa sklicuje, ne gre za izključno stvarno pristojnost navedenega oddelka pri okrožnem sodišču, temveč za pristojnost, ki je zgolj prilagojena posebnostim kaznivih dejanj, ki jih ta oddelek po zgornji zakonski določbi obravnava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0071099
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2. ZIZ člen 170, 170/2, 198.
konkurenca dveh upnikov – posojilna pogodba – pogodba o zavarovanju terjatve z zastavno pravico – hipoteka – terjatev iz naslova plačila uporabnine – uporaba solastne stvari – izvršilni naslov – predlog za izvršbo – fiktivnost pogodb – ničnost pogodbe o zavarovanju terjatve – nedopusten nagib – nasprotovanje moralnim načelom – otežitev ali onemogočitev poplačila terjatve drugega upnika – vedenje sopogodbenika za nedovoljen nagib
Ključni oziroma prevladujoči nagib prve toženke za sklenitev pogodbe o zavarovanju terjatve drugega toženca je bil v izigranju tožnika oziroma, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, v otežitvi ali onemogočitvi tožnikove pravice do plačila terjatve iz naslova uporabnine. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je tak nagib nedopusten, ker je v opreki z moralnimi načeli, drugi toženec pa je za nedovoljen nagib nedvomno vedel oziroma bi zanj glede na okoliščine moral vedeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00000112
OZ člen 62, 62/1, 336, 336/1, 631. - člen 63, 63/1, 116. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - računanje časa - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - obstoj zapadle terjatve
Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Kadar je določen plačilni rok (v konkretnem primeru 60 dni), zastaranje ne more začeti teči pred iztekom roka, temveč šele prvi naslednji dan po tako določenem plačilnem roku (prim. prvi odstavek 62. člena OZ).
Nastanek neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ začne učinkovati v razmerju do naročnika, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek. Od tega trenutka dalje naročnik svoje obveznosti ne more več veljavno izpolniti s plačilom glavnemu izvajalcu, ampak le še s plačilom podizvajalcu. Za presojo utemeljenosti zahtevka je zato bistven trenutek, ko podizvajalec proti naročniku uveljavlja zahtevek in ne datum vložitve tožbe. Ker je v konkretnem primeru tožnik toženki podal neposredni zahtevek 28. 3. 2011, je povsem nepomembno, ali je ob vložitvi tožbe 30. 10. 2013 obstajala zapadla terjatev tožnika (podizvajalca) do toženke (naročnice).
Izdana situacija (oziroma račun), zoper katero ni vložen ugovor, postane samostojni pravni temelj nastanka obveznosti.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/4, 108, 335, 336. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih.
pisna vloga – vloga v elektronski obliki – vlaganje vlog v elektronski obliki – podpis vloge – varni elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – obvezne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – nepodpisana pritožba – dopolnitev pritožbe – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku – zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060976
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 619, 620, 620/3, 640, 641.
pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – podjemna pogodba – stvarne napake – znižanje plačila
Sodišče po eni strani sledi tožeči stranki, da je račune za opravljeno delo na hiši tožencev izstavljala tudi A. A. s.p., po drugi strani pa kot plačilo računov za opravljena dela za hišo ne upošteva plačil, ki so bila tožeči stranki nakazana s strani A. A. s.p. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodbe v tem delu zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ter nasprotujočih si zaključkov ne da preizkusiti.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2, 482, 482/1, 482/2. SZ-1 člen 146, 146/1. OZ člen 771.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - presonalni kriterij - javni sklad - organizacija z javnimi pooblastili - izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj - civilnopravno razmerje
Javni sklad ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj. Terjatev do tožene stranke vtožuje na podlagi določb pogodbe in v skladu s 771. členom Obligacijskega zakonika. Gre torej za klasično civilno-pravno razmerje zato tožeča stranka v tej pravdi ne nastopa kot organizacija z javnimi pooblastili na podlagi posebnega zakona.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053489
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2. OZ člen 25, 28. ZPP člen 212.
izvršilni naslov – notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izjava o odstopu – oblikovalno upravičenje upnika – odpoklicna pravica upnika – zapadlost terjatve – trditveno in dokazno breme
Dolžnik ne more uspeti z vztrajanjem, da predložene listine ne dokazujejo obstoja terjatve. Na konkretne trditve o stanju obveznosti mora dolžnik konkretno odgovoriti. Tega dolžnik ni storil, zato ni uspel izpodbiti, da je imel upnik oblikovalno upravičenje v trenutku, ko je podal izjavo o odstopu.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, izhajajoč iz določb notarskega zapisa, da sta stranki v tem primeru dogovorili pogodbeno pravilo, po katerem začne izjava o uresničitvi oblikovalne pravice učinkovati že, ko upravičenec izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje na določen način (priporočeno) na naslov, določen v pogodbi. Taka določba je zapisana v Pogodbi o dolgoročnem evro kreditu in je upoštevna glede na dispozitivno naravo 25. in 28. člena OZ.
Verodostojnost oziroma dokazna vrednost listine je predmet dokazne presoje, ne pa presoje o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, domnevno pridobljenih na nezakonit način.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071103
OZ člen 55, 55/2, 86, 86/2, 94. ZPP člen 286, 286a.
kreditna pogodba – pogodba o pristopu k dolgu – solidarna odgovornost – obličnost pogodbe – dogovor strank o obliki pogodbe – rok za odgovor na pripravljalno vlogo – prekluzija – neizvedba dokaza z zaslišanjem – opredelitev dokaznega predloga – zavrnitev dokaznega predloga – obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga
Če je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če v zakonu za posamezen primer ni določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice (drugi odstavek 86. člena OZ).
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL0053098
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZENDMPE člen 100, 100/1. ZEN člen 136, 136/1. ZZKat člen 14, 14/2.
ureditev meje – kriteriji ureditve meje – močnejša pravica – dokončna meja – mejni ugotovitveni postopek – ugotovitveni zapisnik – podpis mejnega ugotovitvenega zapisnika – možnost izpodbijanja podpisa pred sodiščem splošne pristojnosti
Ureditev meje po domnevi močnejše pravice iz drugega odstavka 77. člena SPZ je mogoča šele, ko ni dvoma, da je meja dokončno določena v katastrskem postopku, v konkretnem primeru tedaj, ko je zanesljivo ugotovljeno, da sta izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 100. člena ZENDMPE.
Zapisnika o ugotovljeni meji iz drugega odstavka 14. člena ZZKat ni (bilo) mogoče izpodbijati v upravnem postopku.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082052
URS člen 23. ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 105a, 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe – trditveno breme glede nezmožnosti unovčenja premoženja – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – nedovoljene pritožbene novote – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – odlog plačila sodne takse – pravica do sodnega varstva
Stranko je mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar stranka pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva.
izvirni način pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo – sklep o domiku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – konstitutiven vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – deklaratoren vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Dejstvo, da pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine, prodane na javni dražbi, še ni zemljiškoknjižno realiziran, na obstoj kupovalkine lastninske pravice nima vpliva. Vpis lastninske pravice v tem primeru ni konstitutivne narave.
Obdolženec je v hišo zgolj vstopil, jo preiskal in izvršil tatvino, zato ni mogoče šteti, da je s tem svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja in kaznivega dejanja tatvine. Vstop v hišo je pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju tatvine.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073649
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 264, 264/2. OZ člen 6.
stečajni postopek nad pravno osebo – ločitvena pravica – predhodna odredba – skrbnost – neopravičljiva zmota – nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Če bi upnik ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega gospodarskega subjekta, ki je udeležen v stečajnem postopku, bi moral pregledati in prebrati tudi pripombe k navedenemu osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in se z njimi seznaniti.