stvarna pristojnost sodišča – pravila postopka v gospodarskih sporih
Tožeča stranka je fizična oseba – lektorica, pisateljica, samozaposlena v kulturi, zato v danem primeru ne pridejo v poštev pravila postopka v gospodarskih sporih.
S tem, ko je tožnik dopolnil tožbeni zahtevek z navedbo parcelne številke, ki v naravi predstavlja pot, ni spremenil tožbe, le bolj določno je opredelil tožbeni zahtevek. Tožnik je že v tožbi zahteval enako sodno varstvo, da se odstrani kamenje na severnem delu makadamske poti, njen potek v naravi je bil določno opredeljen in s tem tudi tožbeni zahtevek.
Odločanje o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja z dne 28. 1. 2014 (na podlagi določb ZIKS) sodi v sodno pristojnost in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da predlog odstopi v reševanje pristojnemu upravnemu organu.
zapuščinski postopek – ugotavljanje obsega zapuščine – razpolaganje zapustnika za časa življenja – pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljanca – pogoj za vknjižbo lastninske pravice na preživljalca – pritiklina
Preživljalec pridobi preživljančevo premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju s smrtjo preživljanca. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju obsega zapuščine upoštevalo predloženo Pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
Drugačna ureditev tega področja pa velja na področju finančnih zavarovanj, kjer posebna pravila temeljijo na Direktivi 2002/49/ES in določbah Zakona o finančnih zavarovanjih (v nadaljevanju: ZFZ). ZFZ določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih (prvi odstavek 1. člena ZFZ). Finančna zavarovanja so torej določena po subjektih (2. člen ZFZ) in predmetu (3. člen ZFZ), pri čemer pri ureditvi finančnih zavarovanj v ospredje stopa položaj upnika, pravni položaj dolžnika pa je mogoče varovati z drugimi sredstvi.
ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna tožba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – pravdni postopek – popolnost tožbe – poziv k dopolnitvi tožbenih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakonskih pogojev za zavrženje tožbe ni bilo. Z nadaljevanjem postopka v pravdi postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa procesno gradivo pravdnega spisa. Zato mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati tudi trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084037
ZOZP člen 20a, 20a/1, 20a/2. OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/1.
prometna nesreča – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vpliv predhodne poškodbe
Kdaj pride zavarovalnica v zamudo v primerih, kot je obravnavani, ZOZP izrecno ne ureja, zaradi česar je treba upoštevati tudi določbe OZ o zamudi, in sicer prvi odstavek 299. člena, kjer je določeno, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Ob dejstvu, da ima zavarovalnica trimesečni rok za reševanje odškodninskih zahtevkov, kar je treba šteti kot rok iz citirane določbe OZ, nastopi njena zamuda po preteku tega roka.
nesreča pri delu – opravljanje inventure – v zvezi z delom – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – zagotovitev varnega delovnega okolja – zaščita delovnih sredstev – odločitev o stroških postopka – potni stroški za pristop na narok – nagrada za postopek
Škoda je nastala zato, ker delodajalec ni poskrbel za primerno zaščito koluta, tožnik pa ni mogel vedeti ne videti, da delček inox traku štrli stran.
spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva –prepovedni zahtevek – restitucijski zahtevek – motilno ravnanje – zadnje stanje posesti – pasivna legitimacija
Tožena stranka zasipavanja ne izvaja več, zato ji ni mogoče naložiti, naj preneha z ravnanjem, ki ga več ne izvaja.
Pasivna legitimacija tožene stranke glede restitucijskega zahtevka ni podana. Ne more namreč vzpostaviti prejšnjega stanja, saj je zaključila z deli in nima več dostopa do zemljišč. Tožnika bi zato morala tožiti investitorja gradnje oziroma tistega, ki ima zemljišče v posesti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023376
KZ-1 člen 20, 20/1, 251, 251/1. ZKP člen 379, 445, 445/1.
posredno storilstvo – kazenska dejavnost – obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje listin – opis kaznivega dejanja – posredni storilec – postopek s pritožbo – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Posredno storilstvo je ena izmed oblik storilstva, ki pa ima določene specifične lastnosti. Zanj je značilno, da storilec kaznivega dejanja iz ozadja vodi dejavnost drugega, tisti, ki neposredno izvršuje kaznivo dejanje, pa je le njegova podaljšana roka. Eden od primerov posrednega storilstva predstavlja po stališču pravne teorije tudi situacija, ko neposredni storilec ravna brez krivde ali z zmanjšano krivdo. Obdolženkino ravnanje je sodišče prve stopnje zato pravilno opredelilo kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 251. člena KZ-1, pri čemer je bila njena mama na podlagi dogovora z obdolženo, kar je slednja tudi potrdila v zagovoru, dejansko le „sredstvo“ za dosego cilja, to je uveljavitve pravic iz zdravstvenega zavarovanja za obdolženo. Bistveno za posredno storilstvo namreč je, da je storilec tisti, ki ima oblast nad dejanjem. To pa je, upoštevaje vse navedeno, tudi po presoji pritožbenega sodišča imela obdolžena, pri tem pa je njena mama le neposredno izvršila njeno voljo. Opisano izkazuje, da je obdolžena vodila drugega, to je mamo, k ravnanju, ki ga je obdolžena dejansko štela za svojega.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 383, 383/4, 396, 398, 399, 399-1, 400, 400/2, 400/5, 408. KZ člen 311, 311/3. KZ-1 člen 308.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – pravni interes za vodenje postopka – ni stečajne mase – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zavrženje predloga – nov predlog
Kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena KZ RS je kaznivo dejanje proti premoženju.
Dolžnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka, saj odpusta obveznosti ne bo dosegel, upniki pa ne bodo poplačani, ker ni stečajne mase.
Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za odpust obveznosti. S tem je dolžniku odprlo možnost, da ponovno predlaga začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti, ko bodo izpolnjeni pogoji, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence.
ZPP člen 80, 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZZDR člen 182, 185, 211, 212.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – psihiatrični intervju – pravica do izjave – izvedensko mnenje – uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razumevanja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključka pravdne nesposobnosti tožnice ni mogoče graditi le na izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrinje, ki mu tožnica nasprotuje, in ki temelji le na pregledani medicinski dokumentaciji. Tožnici je bila odvzeta možnost, da bi bila „slišana“.
ZD člen 33, 142, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – skupno premoženje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – zapustnikovi dolgovi – sklep o dedovanju – obvezne sestavine sklepa o dedovanju
Pritožnica je v zapuščinskem postopku trdila, da v zapuščino sodi le polovični delež na osebnem vozilu, ker gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Prvo sodišče je njen izločitveni zahtevek zmotno presojalo po določbi 33. člena ZD, ki ureja izločitev gospodinjskih predmetov. Zato je njen izločitveni zahtevek tudi nepravilno zavrnilo, ker je ocenilo, da gre za predmet večje vrednosti, katerega izločitev na podlagi citirane določbe ni dopustna. Takšno stališče pa je materialnopravno zmotno, saj bi moralo pritožničin izločitveni zahtevek presojati na podlagi določb ZZZDR.
pisna izjava priče – pravočasnost dokaza – upoštevnost pisne izjave
Glede na to, da je bil dokaz z zaslišanjem priče podan pred zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo in da je bila izjava priče predložena na naroku, na katerem bi morala biti priča zaslišana, pa zaradi njenega izostanka ni bila, ne gre za prepozno predložen dokaz. Ker je bil dokaz predložen pravočasno, bi moral biti vključen v dokazno oceno.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071031
ZPP člen 95, 95/1, 115. SPZ člen 77, 77/1, 77/4, 78. ZNP člen 138, 138/2.
določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – preložitev naroka – odsotnost odvetnika z naroka – prenos pooblastila na drugega odvetnika – prekluzija v nepravdnem postopku – določitev meje po zadnji mirni posesti – meja z javnim dobrom
Navajanje „vrste nepreložljivih obveznosti“ in razpisan narok v neki drugi zadevi, pri čemer se niti ne navede, ali je bil tisti narok razpisan pred tem tukaj, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljevalo preložitve naroka.
Predmet postopka ni določitev meje med nepremičnino, ki je javno dobro, in nepremičnino v zasebni lasti, temveč je na meji javnega dobrega samo stičišče sporne meje med dvema nepremičninama v zasebni lasti, ki jo je sodišče v obravnavanem postopku urejalo. Uporabljeni kriterij za določitev meje po zadnji mirni posesti je bil torej dopusten in pravilen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086143
KZ-1 člen 29, 29/1, 29/2, 70, 70/2, 70b, 324, 324/1, 324/1-1, 324/2, 324/3, 376. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 492.
neprištevnost – splošni pojem kaznivega dejanja – bit inkriminacije – izrekanje varnostnih ukrepov – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – nevarna vožnja v cestnem prometu
Čeprav je obdolženčeva krivda zaradi neprištevnosti izključena, je treba zaradi ugotavljanja, ali njegovo ravnanje izpolnjuje bit inkriminacije kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, opredeliti, ali je ravnal naklepoma ali iz malomarnosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071090
ZIKS člen 145, 145/3, 145b, 145b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premoženje, zaplenjeno s kazensko sodbo – predmet zaplembe – vrnitev zaplenjenega premoženja – podlaga prehoda premoženja v državno last – oblika vrnitve zaplenjenega premoženja – vrnitev nepremičnin v naravi – vrednost nepremičnin – odškodnina v obliki obveznic RS – enovito obravnavanje zaplenjenega premoženja – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).
ZPP člen 155, 155/1, 394, 394/1, 394/1-9, 394/1-10, 395, 395/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 20.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in dokazi – druga sodna odločba – stroški – stroški kilometrine
Dejstva, ki so bila ugotovljena v zadevi P 1821/2013-II, in dokazi, ki se nahajajo v tem spisu, niso upoštevni na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP, saj bi tožnika ob dolžni skrbnosti morala spremljati potek te zadeve ter se pravočasno seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi, ki bi jima bili v prid, in jih pravočasno uporabiti v tej pravdi, za kar sta imela vse možnosti.
bodoča škoda – nova škoda – zastaranje – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju – razlogi sodbe
Nova škoda je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari. Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je potrebna jasna, vsebinsko napolnjena opredelitev pojmov nova škoda in bodoča škoda ter natančna ugotovitev, katero škodo vtožuje tožeča stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083261
ZVKSES člen 20, 20/3, 20/5. ZPP člen 185.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – odprava napak in drugi jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – zadržanje dela kupnine – sprememba tožbe
Toženec je na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZVKSES lahko zadržal plačilo dela kupnine, dokler ni bila dokončno ugotovljena višina stroškov potrebnih za odpravo napak oziroma dokler se stranke ne bi dogovorile za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak. V obravnavani zadevi je sodišče z izvedencem ugotovilo vrednost neodpravljenih napak. Te napake so bile ocenjene na manj kot je znašala zadržana kupnina, zato je toženec razliko dolžan tožeči stranki povrniti.