določitev stalnega bivališča otroka in kraja šolanja – izražena volja otroka – korist otroka – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, še posebej pa, če je posledica nedopustnega pritiska roditelja, sorodnikov ali drugih oseb, se takšna volja otroka ne upošteva.
zapuščinski postopek – ugotavljanje obsega zapuščine – razpolaganje zapustnika za časa življenja – pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljanca – pogoj za vknjižbo lastninske pravice na preživljalca – pritiklina
Preživljalec pridobi preživljančevo premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju s smrtjo preživljanca. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju obsega zapuščine upoštevalo predloženo Pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
ZDKG člen 7, 12, 12/2, 21, 21/2. ZD člen 132, 163. ZPP člen 13.
dedovanje na podlagi oporoke – zaščitena kmetija – prevzemnik kmetije – status zaščitene kmetije – sprememba statusa kmetije – predhodno vprašanje
ZDKG se v poglavju, ki ureja oporočno dedovanje, ne sklicuje na določilo 7. člena, ki določa pravila, po katerih se na podlagi zakona deduje zaščitena kmetija v primeru, če je več sodedičev istega vrstnega reda. Zakon na tem področju dopušča oporočitelju svobodo pri izbiri dediča zaščitene kmetije, saj je (z določeno izjemo) omejen le s tem, da jo prepusti enemu dediču, drugih kriterijev, ki jih zakon sicer določa za dedovanje na podlagi zakona, pa ni dolžan upoštevati.
Vprašanje o statusu kmetije – ali je ta že ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku.
Tretji odstavek 202. člena ZP-1 med drugim določa, da je denar, ki se pridobi s prodajo odvzetih predmetov, prihodek države. Pritožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje od ugotovljenih stroškov odvoza vozila, hrambe vozila in prodaje odvzetega vozila v skupnem znesku 466,16 EUR moralo odbiti znesek kupnine za vozilo.
Drugačna ureditev tega področja pa velja na področju finančnih zavarovanj, kjer posebna pravila temeljijo na Direktivi 2002/49/ES in določbah Zakona o finančnih zavarovanjih (v nadaljevanju: ZFZ). ZFZ določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih (prvi odstavek 1. člena ZFZ). Finančna zavarovanja so torej določena po subjektih (2. člen ZFZ) in predmetu (3. člen ZFZ), pri čemer pri ureditvi finančnih zavarovanj v ospredje stopa položaj upnika, pravni položaj dolžnika pa je mogoče varovati z drugimi sredstvi.
ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna tožba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – pravdni postopek – popolnost tožbe – poziv k dopolnitvi tožbenih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakonskih pogojev za zavrženje tožbe ni bilo. Z nadaljevanjem postopka v pravdi postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa procesno gradivo pravdnega spisa. Zato mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati tudi trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084037
ZOZP člen 20a, 20a/1, 20a/2. OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/1.
prometna nesreča – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vpliv predhodne poškodbe
Kdaj pride zavarovalnica v zamudo v primerih, kot je obravnavani, ZOZP izrecno ne ureja, zaradi česar je treba upoštevati tudi določbe OZ o zamudi, in sicer prvi odstavek 299. člena, kjer je določeno, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Ob dejstvu, da ima zavarovalnica trimesečni rok za reševanje odškodninskih zahtevkov, kar je treba šteti kot rok iz citirane določbe OZ, nastopi njena zamuda po preteku tega roka.
S tem, ko je tožnik dopolnil tožbeni zahtevek z navedbo parcelne številke, ki v naravi predstavlja pot, ni spremenil tožbe, le bolj določno je opredelil tožbeni zahtevek. Tožnik je že v tožbi zahteval enako sodno varstvo, da se odstrani kamenje na severnem delu makadamske poti, njen potek v naravi je bil določno opredeljen in s tem tudi tožbeni zahtevek.
bodoča škoda – nova škoda – zastaranje – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju – razlogi sodbe
Nova škoda je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari. Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je potrebna jasna, vsebinsko napolnjena opredelitev pojmov nova škoda in bodoča škoda ter natančna ugotovitev, katero škodo vtožuje tožeča stranka.
dedovanje – vračunanje daril v dedni delež – pomoč pri gradnji hiše – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dokazovanje – zapisnik iz drugega postopka
Sodišče prve stopnje je glede vprašanja, ali so bila darila pokojnih staršev prve toženke (oziroma zapustnika) dana samo njej ali obema zakoncema, pravilno izhajalo iz ustaljene sodne prakse, po kateri se pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darila sorodnikov in prijateljev šteje kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu.
predlog za delitev skupnega premoženja – predpostavke za delitev skupnega premoženja – obstoj skupnega premoženja – neodpravljiva nesklepčnost predloga – nepremičnina, ki ni v lasti strank – prepoved reformatio in peus
Predlog za delitev nepremičnine, ki ni v (so)lasti strank nepravdnega postopka, je neodpravljivo nesklepčen.
dogovor o višini odvetniške nagrade – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – načelo koncentracije in hitrosti postopka – skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – nedovoljena pritožbena novota
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.
ZPP člen 155, 155/1, 394, 394/1, 394/1-9, 394/1-10, 395, 395/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 20.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in dokazi – druga sodna odločba – stroški – stroški kilometrine
Dejstva, ki so bila ugotovljena v zadevi P 1821/2013-II, in dokazi, ki se nahajajo v tem spisu, niso upoštevni na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP, saj bi tožnika ob dolžni skrbnosti morala spremljati potek te zadeve ter se pravočasno seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi, ki bi jima bili v prid, in jih pravočasno uporabiti v tej pravdi, za kar sta imela vse možnosti.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – dolžnostno ravnanje – normalna pohodna površina – luknja v tleh – notranja pohodna površina – škodna posledica – objektivna predvidljivost nastanka škodne posledice – skrbnost – prepoved povzročanja škode
Ker je bila reža med obrobo in tlemi na mestu, ki povprečnemu obiskovalcu poslovalnice ni bila vidna oziroma zaznavna, tako velika, da se je vanjo zagozdila peta obuvala, je pravilen zaključek sodbe, da je bil nastanek škodne posledice objektivno predvidljiv in da opustitev sanacije poškodbe tal predstavlja opustitev dolžnega ravnanja toženkine zavarovanke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023376
KZ-1 člen 20, 20/1, 251, 251/1. ZKP člen 379, 445, 445/1.
posredno storilstvo – kazenska dejavnost – obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje listin – opis kaznivega dejanja – posredni storilec – postopek s pritožbo – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Posredno storilstvo je ena izmed oblik storilstva, ki pa ima določene specifične lastnosti. Zanj je značilno, da storilec kaznivega dejanja iz ozadja vodi dejavnost drugega, tisti, ki neposredno izvršuje kaznivo dejanje, pa je le njegova podaljšana roka. Eden od primerov posrednega storilstva predstavlja po stališču pravne teorije tudi situacija, ko neposredni storilec ravna brez krivde ali z zmanjšano krivdo. Obdolženkino ravnanje je sodišče prve stopnje zato pravilno opredelilo kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 251. člena KZ-1, pri čemer je bila njena mama na podlagi dogovora z obdolženo, kar je slednja tudi potrdila v zagovoru, dejansko le „sredstvo“ za dosego cilja, to je uveljavitve pravic iz zdravstvenega zavarovanja za obdolženo. Bistveno za posredno storilstvo namreč je, da je storilec tisti, ki ima oblast nad dejanjem. To pa je, upoštevaje vse navedeno, tudi po presoji pritožbenega sodišča imela obdolžena, pri tem pa je njena mama le neposredno izvršila njeno voljo. Opisano izkazuje, da je obdolžena vodila drugega, to je mamo, k ravnanju, ki ga je obdolžena dejansko štela za svojega.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 383, 383/4, 396, 398, 399, 399-1, 400, 400/2, 400/5, 408. KZ člen 311, 311/3. KZ-1 člen 308.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – pravni interes za vodenje postopka – ni stečajne mase – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zavrženje predloga – nov predlog
Kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena KZ RS je kaznivo dejanje proti premoženju.
Dolžnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka, saj odpusta obveznosti ne bo dosegel, upniki pa ne bodo poplačani, ker ni stečajne mase.
Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za odpust obveznosti. S tem je dolžniku odprlo možnost, da ponovno predlaga začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti, ko bodo izpolnjeni pogoji, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence.
ZPP člen 80, 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZZDR člen 182, 185, 211, 212.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – psihiatrični intervju – pravica do izjave – izvedensko mnenje – uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razumevanja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključka pravdne nesposobnosti tožnice ni mogoče graditi le na izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrinje, ki mu tožnica nasprotuje, in ki temelji le na pregledani medicinski dokumentaciji. Tožnici je bila odvzeta možnost, da bi bila „slišana“.
ZDavP-2 člen 142, 158, 158/3. ZPP člen 181, 181/2.
sodna pristojnost – upravna zadeva – stvarna pristojnost – spor o nedopustnosti izvršbe – spor o nedopustnosti davčne izvršbe – spor iz civilnopravnega razmerja – ugotovitvena tožba – pravni interes
Spor o (ne)dopustnosti izvršbe iz tretjega odstavka 158. člena ZDavP-2 ni upravna zadeva, ampak gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083261
ZVKSES člen 20, 20/3, 20/5. ZPP člen 185.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – odprava napak in drugi jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – zadržanje dela kupnine – sprememba tožbe
Toženec je na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZVKSES lahko zadržal plačilo dela kupnine, dokler ni bila dokončno ugotovljena višina stroškov potrebnih za odpravo napak oziroma dokler se stranke ne bi dogovorile za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak. V obravnavani zadevi je sodišče z izvedencem ugotovilo vrednost neodpravljenih napak. Te napake so bile ocenjene na manj kot je znašala zadržana kupnina, zato je toženec razliko dolžan tožeči stranki povrniti.
OZ člen 13, 28, 336, 336/1, 349, 349/1, 349/2, 619, 633, 633/1, 641, 642, 642/3.
podjemna pogodba – gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – splošni zastaralni rok – kdaj začne zastaranje teči – izdelava orodja – pridobitev pravice terjati izpolnitev – prevzem opravljenega posla – domneva prevzema – opustitev sodelovalne dolžnosti
Pritožnica ne more uspešno uveljaviti razlage, da za vse gospodarske pogodbe (ki v smislu 349. člena OZ namreč pomeni le, da so jo med seboj sklenili gospodarski subjekti – 13. člen OZ) zastaranje teče „od dobave blaga oziroma izvršitve dela“. To ne ustreza niti sami dikciji zakona, po kateri zastaranje teče za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.
349. člen OZ ureja zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb. Namen 349. člena je določiti splošni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb. Glede preostalega pa veljajo splošna pravila o zastaranju (kdaj začne zastaranje teči, nastop zastaranja ...).
Gospodarska pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, je po svoji naravi podjemna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato pravilno izpostavilo, da za pridobitev pravice do plačila in posledično začetek teka zastaranja ni pomemben čas izdelave naročenega orodja, temveč nadaljnje pravno dejstvo prevzema opravljenega posla.
Če naročnik svoje dolžnosti prevzema in pregleda izvršenega posla brez utemeljenega razloga ne izpolni ali se morebiti prevzemu in pregledu izvršenih del celo izmika, podjemnik pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti, ko nastopi domneva prevzema.
Ustni dogovor o izdelavi orodja (tj. dogovor, po katerem se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa da mu bo zato plačal) ima naravo podjemne pogodbe.