zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravna oseba - vročanje pravni osebi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali sedežu. Iz povratnice v spisu izhaja, da je na vročilnici podpis C., ni pa navedeno, kdo je podpisal povratnico in v kakšnem svojstvu. Glede na navedeno bo potrebno preveriti trditve tožene stranke, da je bila tožba vročena C. C, ki ni bila pooblaščena za sprejem sodnih pisanj tožene stranke in v zvezi s tem izvesti dokaze, ki jih predlaga tožena stranka,
ZPP člen 155, 155/1, 394, 394/1, 394/1-9, 394/1-10, 395, 395/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 20.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in dokazi – druga sodna odločba – stroški – stroški kilometrine
Dejstva, ki so bila ugotovljena v zadevi P 1821/2013-II, in dokazi, ki se nahajajo v tem spisu, niso upoštevni na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP, saj bi tožnika ob dolžni skrbnosti morala spremljati potek te zadeve ter se pravočasno seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi, ki bi jima bili v prid, in jih pravočasno uporabiti v tej pravdi, za kar sta imela vse možnosti.
ZFPPIPP člen 61, 61/4, 63, 63/1, 65, 65/1, 69, 69/2, 69/3, 70, 303, 303/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Končni seznam preizkušenih terjatev je glede prerekanja terjatev pomanjkljiv, vsebinsko pa tudi sam sabo v nasprotju glede navedb o upnikovih priznanih terjatvah in delno prerekanih terjatvah in o tem kdo mora vložiti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja upnikove prerekane terjatve, zato ga ni mogoče preizkusiti.
OZ člen 138, 138/1, 171, 171/1, 314, 316, 316-3, 316-4, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 362, 362/1.
pretep – udarec – fizični napad – izzivanje pretepa – ugotovitev izvedenca v kazenskem postopku – trditvena podlaga – pobot – pobotanje odškodninskih terjatev – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode – odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja – nelikvidnost terjatve – pobotanje z zastarano terjatvijo – sodno pobotanje – ugovor pobota v pravdi
Ker je drugi toženec ugotovitve izvedenca dr. B. B. v kazenskem postopku in mnenje vključil v svoje trditveno gradivo, bi se sodišče prve stopnje samo ali ob pomoči izvedenca dr. A. A. o tem moralo vsebinsko izreči.
Če sta obe terjatvi nastali z namerno povzročitvijo škode, pobot ni izključen, in tudi odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja, se lahko pobota z istovrstno nasprotnikovo terjatvijo.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Toženka prejema mesečno pokojnino, ki za 7,58 EUR presega dvakratnik minimalnega dohodka. Vendar bi bili njeni prejemki ob plačilu mesečnih obrokov za dolžno sodno takso za pritožbo, ki jih je določilo prvostopenjsko sodišče, pod zneskom dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, s tem pa bi bila sredstva toženke za preživljanje občutno zmanjšana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077973
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 8, 212, 355. OZ člen 270, 270/1.
pobotanje – stečaj – prisilna poravnava – izrek sodbe – zmotna uporaba materialnega prava – trditveno in dokazno breme – pogodbena kazen – zamuda
V primeru, če sodišče presodi, da terjatev obstaja, ugotovi višino terjatve upnika/tožeče stranke, ki je obstajala na dan začetka prisilne poravnave nad dolžnikom/toženo stranko ter ji naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, kolikor presega procent plačila iz potrjene prisilne poravnave. Moralo pa bi najprej presojati, ali terjatev tožeče stranke obstoji in v kakšni višini (napaka v korakih). Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082082
URS člen 22. ZASP člen 146, 146/1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 168, 168/3, 168/4, 176, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dejavnost kolektivnih organizacij – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del – male pravice – uporaba avtorskih glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – odpoved materialnim avtorskim pravicam – avtorskopravno nevarovana dela – avtorska dela v prosti uporabi – dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – priobčitev javnosti po satelitu – civilna kazen – kršitev načela kontradiktornosti – enako varstvo pravic
Prvostopenjsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da se avtor lahko odpove uveljavljanju materialne avtorske pravice ter da je dokazno breme glede tega naloženo toženi stranki – uporabniku glasbe. Vendar ima pritožba tožene stranke prav, ko navaja, da je za obsežne in vsestranske trditve, da je predvajala v svojih poslovnih prostorih le avtorsko nevarovano glasbo, ponudila številne in resne dokaze, glede katerih pa se sodba sploh ni opredelila ali pa jih zavrnila z neustreznimi in deloma kontradiktornimi razlogi.
OZ člen 13, 28, 336, 336/1, 349, 349/1, 349/2, 619, 633, 633/1, 641, 642, 642/3.
podjemna pogodba – gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – splošni zastaralni rok – kdaj začne zastaranje teči – izdelava orodja – pridobitev pravice terjati izpolnitev – prevzem opravljenega posla – domneva prevzema – opustitev sodelovalne dolžnosti
Pritožnica ne more uspešno uveljaviti razlage, da za vse gospodarske pogodbe (ki v smislu 349. člena OZ namreč pomeni le, da so jo med seboj sklenili gospodarski subjekti – 13. člen OZ) zastaranje teče „od dobave blaga oziroma izvršitve dela“. To ne ustreza niti sami dikciji zakona, po kateri zastaranje teče za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.
349. člen OZ ureja zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb. Namen 349. člena je določiti splošni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb. Glede preostalega pa veljajo splošna pravila o zastaranju (kdaj začne zastaranje teči, nastop zastaranja ...).
Gospodarska pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, je po svoji naravi podjemna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato pravilno izpostavilo, da za pridobitev pravice do plačila in posledično začetek teka zastaranja ni pomemben čas izdelave naročenega orodja, temveč nadaljnje pravno dejstvo prevzema opravljenega posla.
Če naročnik svoje dolžnosti prevzema in pregleda izvršenega posla brez utemeljenega razloga ne izpolni ali se morebiti prevzemu in pregledu izvršenih del celo izmika, podjemnik pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti, ko nastopi domneva prevzema.
Ustni dogovor o izdelavi orodja (tj. dogovor, po katerem se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa da mu bo zato plačal) ima naravo podjemne pogodbe.
uveljavljanje predkupne pravice – obvestilo predkupnega upravičenca o javni dražbi
Pritožnica ni zatrjevala niti dokazala, da ima predkupno pravico na zatrjevanih nepremičninah vpisano v zemljiško knjigo.
Na podlagi priložene pogodbe ni pridobila take predkupne pravice, ki stečajnega upravitelja zavezuje bodisi k obveščanju predkupnega upravičenca o dražbi, bodisi k spoštovanju določil o vodenju javne dražbe, na kateri poleg dražiteljev sodeluje tudi predkupni upravičenec.
stvarna pristojnost sodišča – pravila postopka v gospodarskih sporih
Tožeča stranka je fizična oseba – lektorica, pisateljica, samozaposlena v kulturi, zato v danem primeru ne pridejo v poštev pravila postopka v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073655
ZPP člen 451, 452, 452/4, 453, 458, 458/1, 458/5. OZ člen 49, 94, 95, 140, 190.
spor majhne vrednosti – prevara – neupravičena obogatitev – privolitev oškodovanca – prekluzija dokaznih predlogov – sklenitev pogodbe – napake volje – oblikovalni tožbeni zahtevek
Za uveljavljanje napak volje pri sklepanju pogodbe je treba pogodbo izpodbijati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom, sicer se nanje v postopku ni mogoče uspešno sklicevati.
Glede na ugotovitev, da je tožena stranka julija 2013 izrecno zahtevala blokado njenega gesla, o neupravičenem prikrajšanju na strani tožeče stranke ni mogoče govoriti. Tožeča stranka je namreč tista, ki bi morala upoštevati željo tožene stranke po prekinitvi poslovnega odnosa oziroma edina, ki bi lahko z blokado gesla toženi stranki onemogočila dostop v sporno aplikacijo in s tem preprečila svoje prikrajšanje oziroma obogatitev tožene stranke. Ker tega ni storila, je smiselno enako kot oškodovanec v primeru instituta privolitve oškodovanca iz prvega odstavka 140. člena OZ, privolila v svoje prikrajšanje.
pravdni stroški- odmera pravdnih stroškov posebej glede na uspeh z zahtevkom po temelju ter po višini - vmesna sodba - obsežnejši stroški obravnavanja temelja tožbenega zahtevka
Glede na to, da je bil temelj sporen in se je sodišče z njim ukvarjalo velik del postopka in so v zvezi z njim tudi nastali pravdni stroški, je v konkretnem primeru treba pri uspehu upoštevati tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – dolžnostno ravnanje – normalna pohodna površina – luknja v tleh – notranja pohodna površina – škodna posledica – objektivna predvidljivost nastanka škodne posledice – skrbnost – prepoved povzročanja škode
Ker je bila reža med obrobo in tlemi na mestu, ki povprečnemu obiskovalcu poslovalnice ni bila vidna oziroma zaznavna, tako velika, da se je vanjo zagozdila peta obuvala, je pravilen zaključek sodbe, da je bil nastanek škodne posledice objektivno predvidljiv in da opustitev sanacije poškodbe tal predstavlja opustitev dolžnega ravnanja toženkine zavarovanke.
Tožnikov interes za tožbo res ne bi bil vprašljiv, če ne bi umaknil dajatvenega dela zahtevka, vendar ga je, in to zaradi izpolnitve. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, tudi še v trenutku zaključka glavne obravnave.
Falsa nominatio non nocet. Če se sklep imenuje sodba, še ne pomeni, da je napačen. Napačno poimenovanje sodne odločbe ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 383, 383/4, 396, 398, 399, 399-1, 400, 400/2, 400/5, 408. KZ člen 311, 311/3. KZ-1 člen 308.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – pravni interes za vodenje postopka – ni stečajne mase – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zavrženje predloga – nov predlog
Kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena KZ RS je kaznivo dejanje proti premoženju.
Dolžnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka, saj odpusta obveznosti ne bo dosegel, upniki pa ne bodo poplačani, ker ni stečajne mase.
Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za odpust obveznosti. S tem je dolžniku odprlo možnost, da ponovno predlaga začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti, ko bodo izpolnjeni pogoji, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence.
ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/1, 95/4. Sodni red člen 130.
stroški kazenskega postopka – predlog za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka – rok za vložitev predloga – pravni pouk
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral obsojeni poravnati stroške kazenskega postopka znotraj rokov, ki so mu bili določeni v sklepu o stroških. Sodni red v členih 123 do 133 določa, kako sodišče postopa v primeru, ko nastanejo stroški postopka. V 130. členu Sodnega reda je določeno, da sodišče odredi izterjavo stroškov, ki so bili začasno izplačani iz sredstev za delo sodišča, in v odredbi določi tudi rok plačila, če ta še ni bil določen, izdela poziv za plačilo, v katerem navede številko računa, na katerega je potrebno nakazati navedeni znesek, ime sodišča in označbo, na katero zadevo se plačilo nanaša, in en izvod poziva pošlje dolžniku. Povratnica o prejemu poziva se vloži v spis. Določila Sodnega reda je treba upoštevati v povezavi z določili ZKP o stroških postopka, saj je z njimi določena izterjava kot tudi prisilna izterjava stroškov postopka. Tako je pritrditi pritožniku, da mu je bil osemdnevni rok za plačilo stroškov postopka dejansko določen šele v pozivu za njihovo plačilo. Ta rok se računa v skladu z določili ZKP o štetju rokov. Pravilno bi bilo, da bi tudi pravni pouk po četrtem odstavku 95. člena ZKP bil naveden v pozivu za plačilo z dne 10. 7. 2015, ki sklepu o stroških šele sledi in ki je ključen za odločitev sodišča, ali je obsojeni pravočasno uveljavljal pravico, da se ga oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka, odloži plačilo stroškov kazenskega postopka ali pa se mu dovoli, da jih povrne v obrokih.
ZD člen 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zapuščinski postopek – spor o obsegu zapuščine – prekinitev zapuščinske obravnave – izločitev dela zapuščine na podlagi skupnih vlaganj z zapustnikom – vračunanje darila v dedni delež obdarjenih sodedičev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zamolčalo konkretne dejanske in pravne okoliščine, ki so vplivale na njegovo presojo, da je manj verjetna pravica pritožnice. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0006435
SPZ člen 27, 28, 43. ZIZ člen 272, 272/2.
izločitvena pravica - priposestvovanje - dobra vera - protiknjižno priposestvovanje - nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi - etažna delitev - začasna odredba
Dejstvo, da sporna nepremičnina ob sklenitvi Pogodbe (pa tudi ob izročitvi overjenega izvoda Pogodbe), ni bila vpisana v zemljiško knjigo, in nadaljnje ugotovljeno dejstvo, da vpis tožeče stranke ni bil mogoč zaradi neizvedene etažne delitve, ter da se je tožena stranka v Pogodbi zavezala, da bo izpeljala vse aktivnosti za etažno delitev, so tiste okoliščine, ki opravičujejo dobrovernost tožeče stranke in ji torej omogočajo protiknjižno priposestvovanje.
trditveno in dokazno breme – listine – predložitev listin
Prvo sodišče ni bilo dolžno opravljati poizvedb pri B. d. o. o., saj tožena stranka ni izkazala, da sama ni mogla predložiti te listine, ki naj bi dokazovala plačilo 5.000,00 EUR. Po naravi stvari je dokaz o plačilu na bančni račun gospodarske družbe listina o izvršenem plačilnem prometu. Če tožena stranka trdi, da naj bi bilo izvršeno nakazilo 5.000,00 EUR, bi o tem prometu nujno obstajala listina, ki bi jo morala sama predložiti sodišču.