IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071090
ZIKS člen 145, 145/3, 145b, 145b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premoženje, zaplenjeno s kazensko sodbo – predmet zaplembe – vrnitev zaplenjenega premoženja – podlaga prehoda premoženja v državno last – oblika vrnitve zaplenjenega premoženja – vrnitev nepremičnin v naravi – vrednost nepremičnin – odškodnina v obliki obveznic RS – enovito obravnavanje zaplenjenega premoženja – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom – sprememba upnika – sklep o prenosu terjatve – odlog izvršbe na predlog tretjega – preuranjenost odločitve
Tretji v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tretji v vlogi z dne 15. 5. 2015, v kateri je navedel, da je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 15. 4. 2015 o prenosu terjatve, ki jo ima dolžnik (v predmetnem postopku upnik) do svojega dolžnika D. D. na tretjega, izterjavo katere uveljavlja upnik v predmetnem izvršilnem postopku, dobil pravico od dolžnika zahtevati plačilo zneska, navedenega v sklepu o prenosu, ter s tem stopil v položaj upnika, po vsebini podal predlog za spremembo upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082082
URS člen 22. ZASP člen 146, 146/1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 168, 168/3, 168/4, 176, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dejavnost kolektivnih organizacij – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del – male pravice – uporaba avtorskih glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – odpoved materialnim avtorskim pravicam – avtorskopravno nevarovana dela – avtorska dela v prosti uporabi – dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – priobčitev javnosti po satelitu – civilna kazen – kršitev načela kontradiktornosti – enako varstvo pravic
Prvostopenjsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da se avtor lahko odpove uveljavljanju materialne avtorske pravice ter da je dokazno breme glede tega naloženo toženi stranki – uporabniku glasbe. Vendar ima pritožba tožene stranke prav, ko navaja, da je za obsežne in vsestranske trditve, da je predvajala v svojih poslovnih prostorih le avtorsko nevarovano glasbo, ponudila številne in resne dokaze, glede katerih pa se sodba sploh ni opredelila ali pa jih zavrnila z neustreznimi in deloma kontradiktornimi razlogi.
Tretji odstavek 202. člena ZP-1 med drugim določa, da je denar, ki se pridobi s prodajo odvzetih predmetov, prihodek države. Pritožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje od ugotovljenih stroškov odvoza vozila, hrambe vozila in prodaje odvzetega vozila v skupnem znesku 466,16 EUR moralo odbiti znesek kupnine za vozilo.
zapuščinski postopek – ugotavljanje obsega zapuščine – razpolaganje zapustnika za časa življenja – pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljanca – pogoj za vknjižbo lastninske pravice na preživljalca – pritiklina
Preživljalec pridobi preživljančevo premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju s smrtjo preživljanca. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju obsega zapuščine upoštevalo predloženo Pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
odgovornost zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem – dedovanje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Ker je toženec poravnal zapustničine dolgove v vrednosti podedovanega premoženja je njegov ugovor, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, utemeljen in je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, materialnopravno napačna.
Ker je v postopku za odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, sodišče prve stopnje temu ugodilo in je že med pravdo najemna pogodba prenehala, tožena stranka pa je ugovarjala izpraznitvi z novim dogovorom med pravdnima strankama, je treba ugotoviti, kaj je bilo dogovorjeno. Če ni prišlo do novacije oziroma do drugačnega dogovora v zvezi z najemno pogodbo, ni mogoče le delno ugoditi izpraznitvenemu zahtevku.
ZPP člen 155, 155/1, 394, 394/1, 394/1-9, 394/1-10, 395, 395/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 20.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in dokazi – druga sodna odločba – stroški – stroški kilometrine
Dejstva, ki so bila ugotovljena v zadevi P 1821/2013-II, in dokazi, ki se nahajajo v tem spisu, niso upoštevni na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP, saj bi tožnika ob dolžni skrbnosti morala spremljati potek te zadeve ter se pravočasno seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi, ki bi jima bili v prid, in jih pravočasno uporabiti v tej pravdi, za kar sta imela vse možnosti.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 153, 157, 157/6, 157/7. ZDDV-1 člen 3.
sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - dejavnost kolektivnih organizacij - stroški poslovanja - neupravičena pridobitev - plačilo DDV
Transakcije, ki so posledica izpolnitve neposlovnih obveznosti, niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker vtoževani oziroma prisojeni znesek za uporabo fonogramov ne more biti predmet obdavčitve z DDV, tudi tožeča stranka ni upravičena toženki v tem oziru ničesar „zaračunati.“
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075840
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. OZ člen 365, 381, 1026, 1026/1.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – obveznost poroka – poziv upniku – terjanje glavnega dolžnika – prenehanje porokove obveznosti – obrestovanje obresti – procesne obresti – načelo formalne legalitete
Upniku, ki je porokovemu pozivu sledil in glavnega dolžnika opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti, ni mogoče očitati, da je bil pri izterjavi dolga pasiven, posledično pa pogoj za uporabo določbe prvega odstavka 1026. člena OZ ni izpolnjen in porokova obveznost do upnika iz tega razloga ni prenehala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084035
OZ člen 165, 174, 182, 299, 299/1, 299/2.
prometna nesreča - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - bodoča škoda - nova škoda - predvidljivost nastanka škode - zmanjšanje pokojnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti -stroški tuje nege in pomoči - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - - posttravmatska artroza - tek zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - navadno sosporništvo
Temeljna lastnost bodoče škode je v njeni predvidljivosti ob koncu glavne obravnave. Za to škodo se šteje, da je bila zajeta v znesku odškodnine, prisojene s sodbo ali dogovorjene z izvensodno poravnavo. Za novo škodo pa je značilno, da je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, da presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. ob sklepanju izvensodne poravnave, in da je ni bilo mogoče pričakovati kot gotove po normalnem teku stvari.
Zapadlost terjatve in zamuda nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude.
stvarna pristojnost sodišča – pravila postopka v gospodarskih sporih
Tožeča stranka je fizična oseba – lektorica, pisateljica, samozaposlena v kulturi, zato v danem primeru ne pridejo v poštev pravila postopka v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077973
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 8, 212, 355. OZ člen 270, 270/1.
pobotanje – stečaj – prisilna poravnava – izrek sodbe – zmotna uporaba materialnega prava – trditveno in dokazno breme – pogodbena kazen – zamuda
V primeru, če sodišče presodi, da terjatev obstaja, ugotovi višino terjatve upnika/tožeče stranke, ki je obstajala na dan začetka prisilne poravnave nad dolžnikom/toženo stranko ter ji naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, kolikor presega procent plačila iz potrjene prisilne poravnave. Moralo pa bi najprej presojati, ali terjatev tožeče stranke obstoji in v kakšni višini (napaka v korakih). Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
bodoča škoda – nova škoda – zastaranje – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju – razlogi sodbe
Nova škoda je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari. Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je potrebna jasna, vsebinsko napolnjena opredelitev pojmov nova škoda in bodoča škoda ter natančna ugotovitev, katero škodo vtožuje tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0053109
ZPP člen 14. KZ člen 221.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – ekskulpacijski razlogi – kaznivo dejanje prikrivanja – višina škode
Vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da tega dejanja ni storil, da ni kriv in da med njegovim dejanjem in nastankom škode ni vzročne zveze; skratka, ne more uveljavljati ugovorov, nasprotujočih ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske obsodilne sodbe.
OZ člen 13, 28, 336, 336/1, 349, 349/1, 349/2, 619, 633, 633/1, 641, 642, 642/3.
podjemna pogodba – gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – splošni zastaralni rok – kdaj začne zastaranje teči – izdelava orodja – pridobitev pravice terjati izpolnitev – prevzem opravljenega posla – domneva prevzema – opustitev sodelovalne dolžnosti
Pritožnica ne more uspešno uveljaviti razlage, da za vse gospodarske pogodbe (ki v smislu 349. člena OZ namreč pomeni le, da so jo med seboj sklenili gospodarski subjekti – 13. člen OZ) zastaranje teče „od dobave blaga oziroma izvršitve dela“. To ne ustreza niti sami dikciji zakona, po kateri zastaranje teče za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.
349. člen OZ ureja zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb. Namen 349. člena je določiti splošni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb. Glede preostalega pa veljajo splošna pravila o zastaranju (kdaj začne zastaranje teči, nastop zastaranja ...).
Gospodarska pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, je po svoji naravi podjemna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato pravilno izpostavilo, da za pridobitev pravice do plačila in posledično začetek teka zastaranja ni pomemben čas izdelave naročenega orodja, temveč nadaljnje pravno dejstvo prevzema opravljenega posla.
Če naročnik svoje dolžnosti prevzema in pregleda izvršenega posla brez utemeljenega razloga ne izpolni ali se morebiti prevzemu in pregledu izvršenih del celo izmika, podjemnik pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti, ko nastopi domneva prevzema.
Ustni dogovor o izdelavi orodja (tj. dogovor, po katerem se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa da mu bo zato plačal) ima naravo podjemne pogodbe.
trditveno in dokazno breme – listine – predložitev listin
Prvo sodišče ni bilo dolžno opravljati poizvedb pri B. d. o. o., saj tožena stranka ni izkazala, da sama ni mogla predložiti te listine, ki naj bi dokazovala plačilo 5.000,00 EUR. Po naravi stvari je dokaz o plačilu na bančni račun gospodarske družbe listina o izvršenem plačilnem prometu. Če tožena stranka trdi, da naj bi bilo izvršeno nakazilo 5.000,00 EUR, bi o tem prometu nujno obstajala listina, ki bi jo morala sama predložiti sodišču.
Drugačna ureditev tega področja pa velja na področju finančnih zavarovanj, kjer posebna pravila temeljijo na Direktivi 2002/49/ES in določbah Zakona o finančnih zavarovanjih (v nadaljevanju: ZFZ). ZFZ določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih (prvi odstavek 1. člena ZFZ). Finančna zavarovanja so torej določena po subjektih (2. člen ZFZ) in predmetu (3. člen ZFZ), pri čemer pri ureditvi finančnih zavarovanj v ospredje stopa položaj upnika, pravni položaj dolžnika pa je mogoče varovati z drugimi sredstvi.
ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna tožba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – pravdni postopek – popolnost tožbe – poziv k dopolnitvi tožbenih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakonskih pogojev za zavrženje tožbe ni bilo. Z nadaljevanjem postopka v pravdi postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa procesno gradivo pravdnega spisa. Zato mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati tudi trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084037
ZOZP člen 20a, 20a/1, 20a/2. OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/1.
prometna nesreča – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vpliv predhodne poškodbe
Kdaj pride zavarovalnica v zamudo v primerih, kot je obravnavani, ZOZP izrecno ne ureja, zaradi česar je treba upoštevati tudi določbe OZ o zamudi, in sicer prvi odstavek 299. člena, kjer je določeno, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Ob dejstvu, da ima zavarovalnica trimesečni rok za reševanje odškodninskih zahtevkov, kar je treba šteti kot rok iz citirane določbe OZ, nastopi njena zamuda po preteku tega roka.