CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073655
ZPP člen 451, 452, 452/4, 453, 458, 458/1, 458/5. OZ člen 49, 94, 95, 140, 190.
spor majhne vrednosti – prevara – neupravičena obogatitev – privolitev oškodovanca – prekluzija dokaznih predlogov – sklenitev pogodbe – napake volje – oblikovalni tožbeni zahtevek
Za uveljavljanje napak volje pri sklepanju pogodbe je treba pogodbo izpodbijati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom, sicer se nanje v postopku ni mogoče uspešno sklicevati.
Glede na ugotovitev, da je tožena stranka julija 2013 izrecno zahtevala blokado njenega gesla, o neupravičenem prikrajšanju na strani tožeče stranke ni mogoče govoriti. Tožeča stranka je namreč tista, ki bi morala upoštevati željo tožene stranke po prekinitvi poslovnega odnosa oziroma edina, ki bi lahko z blokado gesla toženi stranki onemogočila dostop v sporno aplikacijo in s tem preprečila svoje prikrajšanje oziroma obogatitev tožene stranke. Ker tega ni storila, je smiselno enako kot oškodovanec v primeru instituta privolitve oškodovanca iz prvega odstavka 140. člena OZ, privolila v svoje prikrajšanje.
stvarna pristojnost sodišča – pravila postopka v gospodarskih sporih
Tožeča stranka je fizična oseba – lektorica, pisateljica, samozaposlena v kulturi, zato v danem primeru ne pridejo v poštev pravila postopka v gospodarskih sporih.
odgovornost zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem – dedovanje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Ker je toženec poravnal zapustničine dolgove v vrednosti podedovanega premoženja je njegov ugovor, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, utemeljen in je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, materialnopravno napačna.
Ker je v postopku za odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, sodišče prve stopnje temu ugodilo in je že med pravdo najemna pogodba prenehala, tožena stranka pa je ugovarjala izpraznitvi z novim dogovorom med pravdnima strankama, je treba ugotoviti, kaj je bilo dogovorjeno. Če ni prišlo do novacije oziroma do drugačnega dogovora v zvezi z najemno pogodbo, ni mogoče le delno ugoditi izpraznitvenemu zahtevku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086143
KZ-1 člen 29, 29/1, 29/2, 70, 70/2, 70b, 324, 324/1, 324/1-1, 324/2, 324/3, 376. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 492.
neprištevnost – splošni pojem kaznivega dejanja – bit inkriminacije – izrekanje varnostnih ukrepov – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – nevarna vožnja v cestnem prometu
Čeprav je obdolženčeva krivda zaradi neprištevnosti izključena, je treba zaradi ugotavljanja, ali njegovo ravnanje izpolnjuje bit inkriminacije kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, opredeliti, ali je ravnal naklepoma ali iz malomarnosti.
ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna tožba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – pravdni postopek – popolnost tožbe – poziv k dopolnitvi tožbenih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakonskih pogojev za zavrženje tožbe ni bilo. Z nadaljevanjem postopka v pravdi postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa procesno gradivo pravdnega spisa. Zato mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati tudi trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084037
ZOZP člen 20a, 20a/1, 20a/2. OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/1.
prometna nesreča – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vpliv predhodne poškodbe
Kdaj pride zavarovalnica v zamudo v primerih, kot je obravnavani, ZOZP izrecno ne ureja, zaradi česar je treba upoštevati tudi določbe OZ o zamudi, in sicer prvi odstavek 299. člena, kjer je določeno, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Ob dejstvu, da ima zavarovalnica trimesečni rok za reševanje odškodninskih zahtevkov, kar je treba šteti kot rok iz citirane določbe OZ, nastopi njena zamuda po preteku tega roka.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075840
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. OZ člen 365, 381, 1026, 1026/1.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – obveznost poroka – poziv upniku – terjanje glavnega dolžnika – prenehanje porokove obveznosti – obrestovanje obresti – procesne obresti – načelo formalne legalitete
Upniku, ki je porokovemu pozivu sledil in glavnega dolžnika opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti, ni mogoče očitati, da je bil pri izterjavi dolga pasiven, posledično pa pogoj za uporabo določbe prvega odstavka 1026. člena OZ ni izpolnjen in porokova obveznost do upnika iz tega razloga ni prenehala.
Drugačna ureditev tega področja pa velja na področju finančnih zavarovanj, kjer posebna pravila temeljijo na Direktivi 2002/49/ES in določbah Zakona o finančnih zavarovanjih (v nadaljevanju: ZFZ). ZFZ določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih (prvi odstavek 1. člena ZFZ). Finančna zavarovanja so torej določena po subjektih (2. člen ZFZ) in predmetu (3. člen ZFZ), pri čemer pri ureditvi finančnih zavarovanj v ospredje stopa položaj upnika, pravni položaj dolžnika pa je mogoče varovati z drugimi sredstvi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071090
ZIKS člen 145, 145/3, 145b, 145b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premoženje, zaplenjeno s kazensko sodbo – predmet zaplembe – vrnitev zaplenjenega premoženja – podlaga prehoda premoženja v državno last – oblika vrnitve zaplenjenega premoženja – vrnitev nepremičnin v naravi – vrednost nepremičnin – odškodnina v obliki obveznic RS – enovito obravnavanje zaplenjenega premoženja – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).
S tem, ko je tožnik dopolnil tožbeni zahtevek z navedbo parcelne številke, ki v naravi predstavlja pot, ni spremenil tožbe, le bolj določno je opredelil tožbeni zahtevek. Tožnik je že v tožbi zahteval enako sodno varstvo, da se odstrani kamenje na severnem delu makadamske poti, njen potek v naravi je bil določno opredeljen in s tem tudi tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0053109
ZPP člen 14. KZ člen 221.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – ekskulpacijski razlogi – kaznivo dejanje prikrivanja – višina škode
Vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da tega dejanja ni storil, da ni kriv in da med njegovim dejanjem in nastankom škode ni vzročne zveze; skratka, ne more uveljavljati ugovorov, nasprotujočih ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske obsodilne sodbe.
OZ člen 13, 28, 336, 336/1, 349, 349/1, 349/2, 619, 633, 633/1, 641, 642, 642/3.
podjemna pogodba – gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – splošni zastaralni rok – kdaj začne zastaranje teči – izdelava orodja – pridobitev pravice terjati izpolnitev – prevzem opravljenega posla – domneva prevzema – opustitev sodelovalne dolžnosti
Pritožnica ne more uspešno uveljaviti razlage, da za vse gospodarske pogodbe (ki v smislu 349. člena OZ namreč pomeni le, da so jo med seboj sklenili gospodarski subjekti – 13. člen OZ) zastaranje teče „od dobave blaga oziroma izvršitve dela“. To ne ustreza niti sami dikciji zakona, po kateri zastaranje teče za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.
349. člen OZ ureja zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb. Namen 349. člena je določiti splošni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb. Glede preostalega pa veljajo splošna pravila o zastaranju (kdaj začne zastaranje teči, nastop zastaranja ...).
Gospodarska pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, je po svoji naravi podjemna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato pravilno izpostavilo, da za pridobitev pravice do plačila in posledično začetek teka zastaranja ni pomemben čas izdelave naročenega orodja, temveč nadaljnje pravno dejstvo prevzema opravljenega posla.
Če naročnik svoje dolžnosti prevzema in pregleda izvršenega posla brez utemeljenega razloga ne izpolni ali se morebiti prevzemu in pregledu izvršenih del celo izmika, podjemnik pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti, ko nastopi domneva prevzema.
Ustni dogovor o izdelavi orodja (tj. dogovor, po katerem se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa da mu bo zato plačal) ima naravo podjemne pogodbe.
uveljavljanje predkupne pravice – obvestilo predkupnega upravičenca o javni dražbi
Pritožnica ni zatrjevala niti dokazala, da ima predkupno pravico na zatrjevanih nepremičninah vpisano v zemljiško knjigo.
Na podlagi priložene pogodbe ni pridobila take predkupne pravice, ki stečajnega upravitelja zavezuje bodisi k obveščanju predkupnega upravičenca o dražbi, bodisi k spoštovanju določil o vodenju javne dražbe, na kateri poleg dražiteljev sodeluje tudi predkupni upravičenec.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071075
OZ člen 190, 190/1, 328, 328/1. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 285, 356.
vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – aktivna legitimacija – kolektivna terjatev – ugovor skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih zakoncev – predhodno vprašanje – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – prenehanje obveznosti zaradi združitve – procesno pobotanje – priznana dejstva – materialno procesno vodstvo
Zatrjevana tožnikova vlaganja nimajo stvarnopravnih posledic. Takratna lastnika nepremičnin, toženec in prvotna toženka (starša sedanje toženke), sta sicer dovolila gradnjo in pri njej tudi sama sodelovala, vendar tožnik ni dokazal, da sta soglašala s tem, da bo po končani gradnji lastninska pravica na nepremičninah pripadla njemu.
zapuščinski postopek – ugotavljanje obsega zapuščine – razpolaganje zapustnika za časa življenja – pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljanca – pogoj za vknjižbo lastninske pravice na preživljalca – pritiklina
Preživljalec pridobi preživljančevo premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju s smrtjo preživljanca. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju obsega zapuščine upoštevalo predloženo Pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje stranke – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – so lastništvo nepremičnin – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – odlog plačila sodne takse – pravica do sodnega varstva – nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva
S prisilo tožnika, da bodisi proda katero od solastnih nepremičnin v roku 15 dni (in si s tem zagotovi, da bo sodišče njegovo tožbo sploh vzelo v obravnavo) bodisi razveže vezano vlogo, ki mu nudi edino sredstvo za preživljanje, bi bilo nesorazmerno poseženo v tožnikovo ustavno zagotovljeno pravico do dostopa do sodišča, zato je na mestu odlog plačila sodne takse.