ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5, 36. ZPP člen 92, 94, 94/1, 94/2, 95, 95/1, 137, 137/1, 142, 142/1.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje - pooblastilo - obseg pooblastila - več pooblaščencev - plačilni nalog - neposredna vročitev - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Omejitev v pooblastilu, da se to ne nanaša na pravico do sprejemanja in osebne vročitve sodnih pisanj, ki se nanašajo na pozive k plačilu sodnih taks ter drugih taksnih opominov, v odnosu do sodišča zaradi določbe 137. člena ZPP ni pravno veljavna.
Odločanje o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja z dne 28. 1. 2014 (na podlagi določb ZIKS) sodi v sodno pristojnost in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da predlog odstopi v reševanje pristojnemu upravnemu organu.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - delna oprostitev plačila sodne takse - trditvena podlaga v zvezi z delno oprostitvijo - izjava o premoženjskem stanju - podatki o dohodkovnem stanju direktorja - vpliv na taksno obveznost
Podatki o prejemanju pokojnine, lastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše ipd. na taksno obveznost nimajo vpliva, saj je taksni zavezanec tožeča stranka (ki je pravna oseba), ne pa njen direktor.
uveljavljanje predkupne pravice – obvestilo predkupnega upravičenca o javni dražbi
Pritožnica ni zatrjevala niti dokazala, da ima predkupno pravico na zatrjevanih nepremičninah vpisano v zemljiško knjigo.
Na podlagi priložene pogodbe ni pridobila take predkupne pravice, ki stečajnega upravitelja zavezuje bodisi k obveščanju predkupnega upravičenca o dražbi, bodisi k spoštovanju določil o vodenju javne dražbe, na kateri poleg dražiteljev sodeluje tudi predkupni upravičenec.
ZDavP-2 člen 142, 158, 158/3. ZPP člen 181, 181/2.
sodna pristojnost – upravna zadeva – stvarna pristojnost – spor o nedopustnosti izvršbe – spor o nedopustnosti davčne izvršbe – spor iz civilnopravnega razmerja – ugotovitvena tožba – pravni interes
Spor o (ne)dopustnosti izvršbe iz tretjega odstavka 158. člena ZDavP-2 ni upravna zadeva, ampak gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zamudna sodba – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S predlogom za vpogled v nov dokaz, pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega pritožbenega razloga pa se zamudna sodba ne more izpodbijati.
določitev stalnega bivališča otroka in kraja šolanja – izražena volja otroka – korist otroka – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, še posebej pa, če je posledica nedopustnega pritiska roditelja, sorodnikov ali drugih oseb, se takšna volja otroka ne upošteva.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075831
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 21. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15.
notarski zapis – predčasna zapadlost terjatve – potrošniški kredit – potrošniška kreditna pogodba – dokazovanje predčasne zapadlosti terjatve – dodatni rok za izpolnitev zapadlih obveznosti – vročanje opomina dolžniku
V primeru potrošniške kreditne pogodbe upnik šele z opominom in potekom dodatnega roka za plačilo zapadlih obveznosti pridobi odpoklicno pravico, ki jo nato lahko uresniči z odstopom od pogodbe (katerega pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve), zato zgolj izkazana vročitev izjave o odstopu od pogodbe za izkaz zapadlosti ne zadošča, temveč mora upnik izkazati tudi, da je dolžnika pred tem ustrezno opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti in mu za to omogočil dogovorjeni rok.
Pravila, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo za izkazovanje vročitve pisne izjave upnika o predčasni zapadlosti terjatve, se uporabljajo tudi za izkazovanje pravnih učinkov drugih izjav strank, ki so predpostavka nastanka odstopnega upravičenja (in s tem predčasne zapadlosti terjatve).
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 383, 383/4, 396, 398, 399, 399-1, 400, 400/2, 400/5, 408. KZ člen 311, 311/3. KZ-1 člen 308.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – pravni interes za vodenje postopka – ni stečajne mase – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zavrženje predloga – nov predlog
Kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena KZ RS je kaznivo dejanje proti premoženju.
Dolžnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka, saj odpusta obveznosti ne bo dosegel, upniki pa ne bodo poplačani, ker ni stečajne mase.
Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za odpust obveznosti. S tem je dolžniku odprlo možnost, da ponovno predlaga začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti, ko bodo izpolnjeni pogoji, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence.
Tretji odstavek 202. člena ZP-1 med drugim določa, da je denar, ki se pridobi s prodajo odvzetih predmetov, prihodek države. Pritožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje od ugotovljenih stroškov odvoza vozila, hrambe vozila in prodaje odvzetega vozila v skupnem znesku 466,16 EUR moralo odbiti znesek kupnine za vozilo.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. členu ZDen – odplačna pridobitev premoženja – pravno nasledstvo – neobstoj ovir za vračanje v naravi – predhodno vprašanje – vezanost sodišča na upravni akt – pravnomočna odločba upravnega organa – subjektivne meje pravnomočnosti – možnost sodelovanja v upravnem postopku – pravica do izjave v postopku – kontradiktornost – pravica do udeležbe v postopku
Pravici prizadete osebe do izjave je zadoščeno, če je v postopku sodelovala kot stranka, ali če je bila o njem vsaj obveščena. Le v primeru, da bi v prej izvedenem postopku, katerega rezultat je v kasnejši pravdi prejudicialnega pomena, mogla sodelovati, je pravdno sodišče nanj vezano. Če te možnosti oziroma obveščenosti o predhodnem postopku niti sodelovanja stranke v njem ni bilo, pa mora sodišče o tem vprašanju samo odločiti v kontradiktornem postopku.
pisna izjava priče – pravočasnost dokaza – upoštevnost pisne izjave
Glede na to, da je bil dokaz z zaslišanjem priče podan pred zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo in da je bila izjava priče predložena na naroku, na katerem bi morala biti priča zaslišana, pa zaradi njenega izostanka ni bila, ne gre za prepozno predložen dokaz. Ker je bil dokaz predložen pravočasno, bi moral biti vključen v dokazno oceno.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika/predlagatelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranka predhodnega postopka
Stranka predhodnega postopka je tudi predlagatelj postopka (v konkretnem primeru dolžnik oziroma zanj njegov zakoniti zastopnik - direktor oziroma poslovodja), zato je tudi upravičen vložiti pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka.
ZZZDR člen 10b, 211. ZFPPIPP člen 55, 55-2, 123a, 123a/4, 126, 126/1, 234, 235, 235/1, 235/3, 239, 239/2, 239/5, 383, 383/1, 383/2, 383/3, 383/4, 383/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog upnika - interes dolžnika, da predlogu nasprotuje - pritožba - skrbnik za poseben primer - pritožba pooblaščenca - pravočasen ugovor zoper predlog - narok za začetek stečajnega postopka - sodelovanje v kontradiktornem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik ne vloži sam predloga za začetek postopka osebnega stečaja, je v primeru, če predlaga stečaj njegov upnik, praviloma interes dolžnika, da predlogu nasprotuje. V tem smislu je tudi pritožba, ki jo je za dolžnika vložil skrbnik za poseben primer, dovoljena.
Sodišče prve stopnje bi moralo po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka pretehtati, ali je v korist ali v škodo dolžnika, da je zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja že vložil pravočasen ugovor, česar ni storilo oziroma tega v razlogih sklepa ni obrazložilo. Dejstvo pa je, da je dolžniku v korist, če predlogu pravočasno ugovarja, ker si s tem zagotovi sodelovanje v kontradiktornem postopku in s tem možnost, da je slišan. Sicer pa mora sodišče o vsaki vlogi stranke odločiti.
ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/1, 95/4. Sodni red člen 130.
stroški kazenskega postopka – predlog za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka – rok za vložitev predloga – pravni pouk
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral obsojeni poravnati stroške kazenskega postopka znotraj rokov, ki so mu bili določeni v sklepu o stroških. Sodni red v členih 123 do 133 določa, kako sodišče postopa v primeru, ko nastanejo stroški postopka. V 130. členu Sodnega reda je določeno, da sodišče odredi izterjavo stroškov, ki so bili začasno izplačani iz sredstev za delo sodišča, in v odredbi določi tudi rok plačila, če ta še ni bil določen, izdela poziv za plačilo, v katerem navede številko računa, na katerega je potrebno nakazati navedeni znesek, ime sodišča in označbo, na katero zadevo se plačilo nanaša, in en izvod poziva pošlje dolžniku. Povratnica o prejemu poziva se vloži v spis. Določila Sodnega reda je treba upoštevati v povezavi z določili ZKP o stroških postopka, saj je z njimi določena izterjava kot tudi prisilna izterjava stroškov postopka. Tako je pritrditi pritožniku, da mu je bil osemdnevni rok za plačilo stroškov postopka dejansko določen šele v pozivu za njihovo plačilo. Ta rok se računa v skladu z določili ZKP o štetju rokov. Pravilno bi bilo, da bi tudi pravni pouk po četrtem odstavku 95. člena ZKP bil naveden v pozivu za plačilo z dne 10. 7. 2015, ki sklepu o stroških šele sledi in ki je ključen za odločitev sodišča, ali je obsojeni pravočasno uveljavljal pravico, da se ga oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka, odloži plačilo stroškov kazenskega postopka ali pa se mu dovoli, da jih povrne v obrokih.
ZD člen 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zapuščinski postopek – spor o obsegu zapuščine – prekinitev zapuščinske obravnave – izločitev dela zapuščine na podlagi skupnih vlaganj z zapustnikom – vračunanje darila v dedni delež obdarjenih sodedičev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zamolčalo konkretne dejanske in pravne okoliščine, ki so vplivale na njegovo presojo, da je manj verjetna pravica pritožnice. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM0022744
SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3, 112/4. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
najemna pogodba - odpoved - osebni stečaj najemnika
Toženec je fizična oseba, kar pomeni, da z uvedbo osebnega stečaja ni prenehal obstajati. Še vedno je procesno sposoben, njegova poslovna sposobnost je iz razloga, ker je v osebnem stečaju zgolj omejena.
Terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb se v stečajnem postopku ne prijavlja.
Pritožbene navedbe, ki nekaj trditev vzetih iz enega in drugih iz drugega sklopa ponujajo kot trditveno podlago, ki da pred sodiščem prve stopnje s strani nasprotne stranke sploh naj ne bi bila prerekana, pomenijo le nepošteno uporabo pravic po ZPP in s tem kršitev 9. člena ZPP; konkretno določbe 212. člena ZPP, po katerem mora stranka določno navajati dejstva in dokaze v prid svojemu zahtevku ali kot obrambo pred zahtevkom nasprotnika.
Ker po Pogodbi za A. solidarnost partnerjev ni izrecno izključena, je pravno nepomembno, ali je izročitev bančne garancije deljiva ali nedeljiva obveznost, saj so v obeh primerih uporabljiva pravila o solidarnih obveznostih dolžnikov.
ZIZ člen 20a, 20a/1, 20a/2. ZPSPP člen 28, 28-1, 29, 29/1, 29/2, 29/3.
notarski zapis - najemna pogodba - izvršilni naslov - odstop od pogodbe - odpoved pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - krivdni razlog - kršitev pogodbe - zapadlost terjatve - razvezni pogoj
Kršitev najemne pogodbe je pravno dejstvo, ki povzroči predčasno zapadlost terjatve, to dejstvo pa mora upnik dokazati s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Kakšna je razlika med odpovedjo in odstopom od najemne pogodbe po ZPSPP.