pisna izjava priče – pravočasnost dokaza – upoštevnost pisne izjave
Glede na to, da je bil dokaz z zaslišanjem priče podan pred zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo in da je bila izjava priče predložena na naroku, na katerem bi morala biti priča zaslišana, pa zaradi njenega izostanka ni bila, ne gre za prepozno predložen dokaz. Ker je bil dokaz predložen pravočasno, bi moral biti vključen v dokazno oceno.
KZ-1 člen 61, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 21, 353, 382, 383, 383/2, 383/2-3, 386, 408, 408/2, 408/2-2.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti – znesek minimalne plače – roki za preklic pogojne obsodbe
Obsojencu je zaradi uvedbe postopka osebnega stečaja začasno onemogočena izpolnitev posebnega pogoja zunaj stečajnega postopka, zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da bi obsojenec kljub temu posebni pogoj lahko vsaj delno izpolnil. Stečajni postopek predstavlja začasno oviro za izpolnitev posebnega pogoja s strani obsojenca. Odpust terjatev v stečajnem postopku ne učinkuje za povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, zato bo obsojeni posebni pogoj dolžan izpolniti po zaključku stečajnega postopka.
trditveno in dokazno breme – listine – predložitev listin
Prvo sodišče ni bilo dolžno opravljati poizvedb pri B. d. o. o., saj tožena stranka ni izkazala, da sama ni mogla predložiti te listine, ki naj bi dokazovala plačilo 5.000,00 EUR. Po naravi stvari je dokaz o plačilu na bančni račun gospodarske družbe listina o izvršenem plačilnem prometu. Če tožena stranka trdi, da naj bi bilo izvršeno nakazilo 5.000,00 EUR, bi o tem prometu nujno obstajala listina, ki bi jo morala sama predložiti sodišču.
bodoča škoda – nova škoda – zastaranje – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju – razlogi sodbe
Nova škoda je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari. Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je potrebna jasna, vsebinsko napolnjena opredelitev pojmov nova škoda in bodoča škoda ter natančna ugotovitev, katero škodo vtožuje tožeča stranka.
OZ člen 138, 138/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
pretep v lokalu – nastanek poškodb – povrnitev škode – izključitev protipravnosti – silobran – nasprotje med zapisnikom in njegovim povzemanjem v sodbi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Oba – tožnik in toženec – sta utrpela telesne poškodbe. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom, da je toženec tožniku poškodbe prizadejal pri svoji obrambi in da je bila ta ustrezna napadu (prvi odstavek 138. člena OZ).
Tožnik je zasedenost lokala opisal z navedbo, da je bila diskoteka polna. S tem, da je v sodbi pri povzemanju njegove izpovedi zapisana beseda „gužva“, ki jo je pri opisu obljudenosti lokala uporabila priča, absolutna bistvena kršitev postopka ni bila storjena.
zamuda naroka– pritožba zoper sodbo – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi za zamudo – predložitev dokazov – narok za vrnitev v prejšnje stanje – neudeležba na naroku za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, če je bil zamujen narok, določen za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnica se razpisanega naroka za vrnitev v prejšnje stanje ni udeležila. Zato je njen predlog zavrnjen tudi ob pravilni uporabi 118. člena ZPP.
Ker je prvi toženec v postopku aktivno nasprotoval tožbenemu zahtevku, druga toženka pa ga je delno pripoznala, je bila podana kolizija njunih procesni dejanj, sodišče prve stopnje pa je v skladu z določbo 196. člena ZPP dalo prednost in enoten učinek za oba sospornika ravnanju prvega toženca, saj je bilo njegovo nasprotovanje tožbenemu zahtevku najugodnejše za končni cilj tožencev v pravdi.
ZDavP-2 člen 142, 158, 158/3. ZPP člen 181, 181/2.
sodna pristojnost – upravna zadeva – stvarna pristojnost – spor o nedopustnosti izvršbe – spor o nedopustnosti davčne izvršbe – spor iz civilnopravnega razmerja – ugotovitvena tožba – pravni interes
Spor o (ne)dopustnosti izvršbe iz tretjega odstavka 158. člena ZDavP-2 ni upravna zadeva, ampak gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
Odločanje o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja z dne 28. 1. 2014 (na podlagi določb ZIKS) sodi v sodno pristojnost in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da predlog odstopi v reševanje pristojnemu upravnemu organu.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 153, 157, 157/6, 157/7. ZDDV-1 člen 3.
sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - dejavnost kolektivnih organizacij - stroški poslovanja - neupravičena pridobitev - plačilo DDV
Transakcije, ki so posledica izpolnitve neposlovnih obveznosti, niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker vtoževani oziroma prisojeni znesek za uporabo fonogramov ne more biti predmet obdavčitve z DDV, tudi tožeča stranka ni upravičena toženki v tem oziru ničesar „zaračunati.“
pogodba o poslovnem sodelovanju - plačilo za opravljanje storitev - izpolnjevanje pogodbenih obveznosti - bolezen izvajalca storitev - nespremenjen obseg dela
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bolezen direktorice tožeče stranke sicer predstavljala oviro za mobilnost direktorice, nikakor pa ta bolezen direktorici tožeče stranke ni onemogočala, da ne bi redno in v skladu s pogodbo izpolnjevala sprejetih pogodbenih obveznosti
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084035
OZ člen 165, 174, 182, 299, 299/1, 299/2.
prometna nesreča - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - bodoča škoda - nova škoda - predvidljivost nastanka škode - zmanjšanje pokojnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti -stroški tuje nege in pomoči - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - - posttravmatska artroza - tek zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - navadno sosporništvo
Temeljna lastnost bodoče škode je v njeni predvidljivosti ob koncu glavne obravnave. Za to škodo se šteje, da je bila zajeta v znesku odškodnine, prisojene s sodbo ali dogovorjene z izvensodno poravnavo. Za novo škodo pa je značilno, da je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, da presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. ob sklepanju izvensodne poravnave, in da je ni bilo mogoče pričakovati kot gotove po normalnem teku stvari.
Zapadlost terjatve in zamuda nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude.
ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna tožba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – pravdni postopek – popolnost tožbe – poziv k dopolnitvi tožbenih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakonskih pogojev za zavrženje tožbe ni bilo. Z nadaljevanjem postopka v pravdi postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa procesno gradivo pravdnega spisa. Zato mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati tudi trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084037
ZOZP člen 20a, 20a/1, 20a/2. OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/1.
prometna nesreča – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – obvezno avtomobilsko zavarovanje – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vpliv predhodne poškodbe
Kdaj pride zavarovalnica v zamudo v primerih, kot je obravnavani, ZOZP izrecno ne ureja, zaradi česar je treba upoštevati tudi določbe OZ o zamudi, in sicer prvi odstavek 299. člena, kjer je določeno, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Ob dejstvu, da ima zavarovalnica trimesečni rok za reševanje odškodninskih zahtevkov, kar je treba šteti kot rok iz citirane določbe OZ, nastopi njena zamuda po preteku tega roka.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075840
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. OZ člen 365, 381, 1026, 1026/1.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – obveznost poroka – poziv upniku – terjanje glavnega dolžnika – prenehanje porokove obveznosti – obrestovanje obresti – procesne obresti – načelo formalne legalitete
Upniku, ki je porokovemu pozivu sledil in glavnega dolžnika opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti, ni mogoče očitati, da je bil pri izterjavi dolga pasiven, posledično pa pogoj za uporabo določbe prvega odstavka 1026. člena OZ ni izpolnjen in porokova obveznost do upnika iz tega razloga ni prenehala.
Drugačna ureditev tega področja pa velja na področju finančnih zavarovanj, kjer posebna pravila temeljijo na Direktivi 2002/49/ES in določbah Zakona o finančnih zavarovanjih (v nadaljevanju: ZFZ). ZFZ določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih (prvi odstavek 1. člena ZFZ). Finančna zavarovanja so torej določena po subjektih (2. člen ZFZ) in predmetu (3. člen ZFZ), pri čemer pri ureditvi finančnih zavarovanj v ospredje stopa položaj upnika, pravni položaj dolžnika pa je mogoče varovati z drugimi sredstvi.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka brez dovoljenja posegla v nepremičnine tožeče stranke z zgraditvijo nadstreška, položitvijo tlakovcev ter z dograditvijo dela nakladalne rampe. Ob takih posegih tožene stranke je dokazno breme, da je imela soglasje za take posege, na toženi stranki. Tožena stranka tega dokaznega bremena ni zmogla, saj ustnega soglasja takratnega direktorja tožeče stranke ni dokazala, tako da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – dolžnostno ravnanje – normalna pohodna površina – luknja v tleh – notranja pohodna površina – škodna posledica – objektivna predvidljivost nastanka škodne posledice – skrbnost – prepoved povzročanja škode
Ker je bila reža med obrobo in tlemi na mestu, ki povprečnemu obiskovalcu poslovalnice ni bila vidna oziroma zaznavna, tako velika, da se je vanjo zagozdila peta obuvala, je pravilen zaključek sodbe, da je bil nastanek škodne posledice objektivno predvidljiv in da opustitev sanacije poškodbe tal predstavlja opustitev dolžnega ravnanja toženkine zavarovanke.