Drugačna ureditev tega področja pa velja na področju finančnih zavarovanj, kjer posebna pravila temeljijo na Direktivi 2002/49/ES in določbah Zakona o finančnih zavarovanjih (v nadaljevanju: ZFZ). ZFZ določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih (prvi odstavek 1. člena ZFZ). Finančna zavarovanja so torej določena po subjektih (2. člen ZFZ) in predmetu (3. člen ZFZ), pri čemer pri ureditvi finančnih zavarovanj v ospredje stopa položaj upnika, pravni položaj dolžnika pa je mogoče varovati z drugimi sredstvi.
Tožnikov interes za tožbo res ne bi bil vprašljiv, če ne bi umaknil dajatvenega dela zahtevka, vendar ga je, in to zaradi izpolnitve. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, tudi še v trenutku zaključka glavne obravnave.
Falsa nominatio non nocet. Če se sklep imenuje sodba, še ne pomeni, da je napačen. Napačno poimenovanje sodne odločbe ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084035
OZ člen 165, 174, 182, 299, 299/1, 299/2.
prometna nesreča - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - bodoča škoda - nova škoda - predvidljivost nastanka škode - zmanjšanje pokojnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti -stroški tuje nege in pomoči - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - - posttravmatska artroza - tek zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - navadno sosporništvo
Temeljna lastnost bodoče škode je v njeni predvidljivosti ob koncu glavne obravnave. Za to škodo se šteje, da je bila zajeta v znesku odškodnine, prisojene s sodbo ali dogovorjene z izvensodno poravnavo. Za novo škodo pa je značilno, da je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, da presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. ob sklepanju izvensodne poravnave, in da je ni bilo mogoče pričakovati kot gotove po normalnem teku stvari.
Zapadlost terjatve in zamuda nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 153, 157, 157/6, 157/7. ZDDV-1 člen 3.
sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - dejavnost kolektivnih organizacij - stroški poslovanja - neupravičena pridobitev - plačilo DDV
Transakcije, ki so posledica izpolnitve neposlovnih obveznosti, niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker vtoževani oziroma prisojeni znesek za uporabo fonogramov ne more biti predmet obdavčitve z DDV, tudi tožeča stranka ni upravičena toženki v tem oziru ničesar „zaračunati.“
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075840
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. OZ člen 365, 381, 1026, 1026/1.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – obveznost poroka – poziv upniku – terjanje glavnega dolžnika – prenehanje porokove obveznosti – obrestovanje obresti – procesne obresti – načelo formalne legalitete
Upniku, ki je porokovemu pozivu sledil in glavnega dolžnika opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti, ni mogoče očitati, da je bil pri izterjavi dolga pasiven, posledično pa pogoj za uporabo določbe prvega odstavka 1026. člena OZ ni izpolnjen in porokova obveznost do upnika iz tega razloga ni prenehala.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravna oseba - vročanje pravni osebi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali sedežu. Iz povratnice v spisu izhaja, da je na vročilnici podpis C., ni pa navedeno, kdo je podpisal povratnico in v kakšnem svojstvu. Glede na navedeno bo potrebno preveriti trditve tožene stranke, da je bila tožba vročena C. C, ki ni bila pooblaščena za sprejem sodnih pisanj tožene stranke in v zvezi s tem izvesti dokaze, ki jih predlaga tožena stranka,
bodoča škoda – nova škoda – zastaranje – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju – razlogi sodbe
Nova škoda je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari. Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je potrebna jasna, vsebinsko napolnjena opredelitev pojmov nova škoda in bodoča škoda ter natančna ugotovitev, katero škodo vtožuje tožeča stranka.
denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - plačilo v obrokih - zamuda s plačilom obrokov
Zadnji stavek petega odstavka 47. člena KZ-1 je interpretirati tako, kot to v zaključkih izpodbijanega sklepa tolmači sodišče prve stopnje, in ne tako, kot ga interpretira pritožnica. Do zamude plačila obroka ne pride samo v primeru, da mesečnega nakazila sploh ni, temveč je zavezanec v zamudi tudi tedaj, ko enkrat ali večkrat ne plača zneska, ki ne dosega višine obroka, določenega v sodbi. V nasprotnem primeru bi zadoščalo, da bi mesečno nakazal kakršen koli znesek, pa bi s tem že izpolnil svojo obveznost. Takšna razlaga je nesprejemljiva, saj je cilj takšne vrste sankcije poplačilo celotnega zneska v določenem roku in ne le golo plačevanje. Zatorej je šteti, da gre za zamudo tako v primeru, ko zneski niso plačani v celoti, kot tudi, ko niso plačani v rednih obrokih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071048
ZVEtL člen 30. ZPP člen 76, 76/3.
določitev pripadajočega zemljišča k več stavbam – skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov – pomanjkanje pravdne sposobnosti – podelitev sposobnosti biti stranka etažnim lastnikom v konkretnem postopku – pogoji za sposobnost biti stranka – povezanost udeležencev – obstoj premoženja – trdnost in organiziranost skupnosti
Skupnost etažnih lastnikov predstavlja relativno trajno dejansko skupnost, ki temelji na stvarnopravnih temeljih in je njene člane vedno mogoče identificirati glede na trenutna lastniška razmerja na delu stavbe. Sodna praksa je skupnostim etažnih lastnikov sodna praksa že večkrat podelila lastnost stranke v postopku in zgolj nepravdna narava konkretnega postopka ne predstavlja okoliščine, ki bi terjala drugačno obravnavanje.
KZ-1 člen 61, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 21, 353, 382, 383, 383/2, 383/2-3, 386, 408, 408/2, 408/2-2.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti – znesek minimalne plače – roki za preklic pogojne obsodbe
Obsojencu je zaradi uvedbe postopka osebnega stečaja začasno onemogočena izpolnitev posebnega pogoja zunaj stečajnega postopka, zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da bi obsojenec kljub temu posebni pogoj lahko vsaj delno izpolnil. Stečajni postopek predstavlja začasno oviro za izpolnitev posebnega pogoja s strani obsojenca. Odpust terjatev v stečajnem postopku ne učinkuje za povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, zato bo obsojeni posebni pogoj dolžan izpolniti po zaključku stečajnega postopka.
odgovornost zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem – dedovanje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Ker je toženec poravnal zapustničine dolgove v vrednosti podedovanega premoženja je njegov ugovor, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, utemeljen in je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, materialnopravno napačna.
Ker je v postopku za odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, sodišče prve stopnje temu ugodilo in je že med pravdo najemna pogodba prenehala, tožena stranka pa je ugovarjala izpraznitvi z novim dogovorom med pravdnima strankama, je treba ugotoviti, kaj je bilo dogovorjeno. Če ni prišlo do novacije oziroma do drugačnega dogovora v zvezi z najemno pogodbo, ni mogoče le delno ugoditi izpraznitvenemu zahtevku.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Toženka prejema mesečno pokojnino, ki za 7,58 EUR presega dvakratnik minimalnega dohodka. Vendar bi bili njeni prejemki ob plačilu mesečnih obrokov za dolžno sodno takso za pritožbo, ki jih je določilo prvostopenjsko sodišče, pod zneskom dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, s tem pa bi bila sredstva toženke za preživljanje občutno zmanjšana.
pravdni stroški- odmera pravdnih stroškov posebej glede na uspeh z zahtevkom po temelju ter po višini - vmesna sodba - obsežnejši stroški obravnavanja temelja tožbenega zahtevka
Glede na to, da je bil temelj sporen in se je sodišče z njim ukvarjalo velik del postopka in so v zvezi z njim tudi nastali pravdni stroški, je v konkretnem primeru treba pri uspehu upoštevati tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vročanje - skrbnost pregledovanja predalčnika - neupoštevna pritožbena novota
Tožnik pri pregledovanju poštnega nabiralnika ni ravnal dovolj skrbno, številne reklame, ki so mu bile vročene prav tako v poštni nabiralnik, tudi po oceni sodišča druge stopnje niso bile opravičljiv vzrok, da bi tožnik spregledal najprej v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo o sodni pošiljki, nato pa še samo sodno pošiljko.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. členu ZDen – odplačna pridobitev premoženja – pravno nasledstvo – neobstoj ovir za vračanje v naravi – predhodno vprašanje – vezanost sodišča na upravni akt – pravnomočna odločba upravnega organa – subjektivne meje pravnomočnosti – možnost sodelovanja v upravnem postopku – pravica do izjave v postopku – kontradiktornost – pravica do udeležbe v postopku
Pravici prizadete osebe do izjave je zadoščeno, če je v postopku sodelovala kot stranka, ali če je bila o njem vsaj obveščena. Le v primeru, da bi v prej izvedenem postopku, katerega rezultat je v kasnejši pravdi prejudicialnega pomena, mogla sodelovati, je pravdno sodišče nanj vezano. Če te možnosti oziroma obveščenosti o predhodnem postopku niti sodelovanja stranke v njem ni bilo, pa mora sodišče o tem vprašanju samo odločiti v kontradiktornem postopku.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka brez dovoljenja posegla v nepremičnine tožeče stranke z zgraditvijo nadstreška, položitvijo tlakovcev ter z dograditvijo dela nakladalne rampe. Ob takih posegih tožene stranke je dokazno breme, da je imela soglasje za take posege, na toženi stranki. Tožena stranka tega dokaznega bremena ni zmogla, saj ustnega soglasja takratnega direktorja tožeče stranke ni dokazala, tako da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
stroški postopka – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – zavrženje tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – uspeh v postopku
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku in je zato gledano celovito oba postopka, treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
stvarna pristojnost sodišča – pravila postopka v gospodarskih sporih
Tožeča stranka je fizična oseba – lektorica, pisateljica, samozaposlena v kulturi, zato v danem primeru ne pridejo v poštev pravila postopka v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077973
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 8, 212, 355. OZ člen 270, 270/1.
pobotanje – stečaj – prisilna poravnava – izrek sodbe – zmotna uporaba materialnega prava – trditveno in dokazno breme – pogodbena kazen – zamuda
V primeru, če sodišče presodi, da terjatev obstaja, ugotovi višino terjatve upnika/tožeče stranke, ki je obstajala na dan začetka prisilne poravnave nad dolžnikom/toženo stranko ter ji naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, kolikor presega procent plačila iz potrjene prisilne poravnave. Moralo pa bi najprej presojati, ali terjatev tožeče stranke obstoji in v kakšni višini (napaka v korakih). Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.