STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081090
ZFPPIPP člen 58, 58-2, 58-2(2), 59, 384, 384/2, 384/2-2, 384/6, 384/6-1, 385, 389,389/2, 389/2-2, 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-2. ZIZ člen 101. ZPP člen 7, 212.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – stranke glavnega postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – aktivna legitimacija za ugovor zoper odpust obveznosti – upnik – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kršitev obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – ustavitev postopka za odpust obveznosti – premoženje, ki spada v stečajno maso – odškodnina iz naslova smrti bližnjega – odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok – posebna pravila o stečajni masi – prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe
V kolikor niti sodišče niti upravitelj dolžnice nista ustrezno poučila in ji naložila izplačila konkretnih zneskov, dolžničinega ravnanja, ko je sklep sodišča spoštovala, vendar nepravilno, ni mogoče šteti kot takšno kršitev, ki bi imela za posledico ustavitev postopka odpusta obveznosti.
Namena ugovora proti odpustu obveznosti ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, ne da bi se pri tem upoštevalo vsaj minimalno zaščito stečajnega dolžnika in zlasti namen zakonskih določb, ki določajo ovire za odpust obveznosti. Ustavitev postopka odpusta obveznosti je najstrožja sankcija za dolžnika v postopku osebnega stečaja, zaradi česar morajo biti merila za presojo kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP še posebej stroga.
zakonski pogoji za sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - odvisnost od drog - nevarnost ogrožanja zdravja - potreba po nadzorovani obravnavi in kontroliranem jemanju zdravil na varovanem oddelku
Zdravljenje v domačem okolju v nadzorovani obravnavi bi bilo ustrezno le ob opustitvi drog, kar pa po enoletni abstinenci pri nasprotnem udeležencu ni zagotovljeno, pri čemer tudi ne gre prezreti, da slednji še vedno izraža željo po drogi.
stečajni postopek nad pravno osebo – upravitelj – položaj in pristojnosti upravitelja – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljenost pritožbe
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pritoži se lahko le zoper sklepe, ki zadevajo njega osebno (razen v primeru, da je vložil ugovor proti odpustu obveznosti), torej zoper sklepe o njegovi nagradi in stroških ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi. Sicer te pravice nima, kar je povsem skladno z njegovo vlogo v insolvenčnem postopku.
ZFPPIPP člen 69, 69/3, 122, 122/4, 301, 301/3, 301/4, 301/7.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – predlog stranke za nadaljevanje postopka – pravočasen predlog za nadaljevanje postopka – ugotovitveni zahtevek – prenehanje terjatve
V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP tožbeni zahtevek tožeče stranke razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.
Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19.6.1996). Z ugovorom zoper tak sklep torej ne more izpodbijati samega obstoja ali višine terjatve, kot tudi ne pristojnosti sodišča, ki je izdalo sklep o izvršbi, saj je za ugovore v tej smeri predvideno pravno sredstvo ugovora zoper sklep o izvršbi, ki se ga je dolžnica, kot je razvidno iz spisovnih podatkov, tudi poslužila in je bil pravnomočno zavrnjen.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-2, 14/3, 14/3-1, 231, 232. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1.
začetek stečajnega postopka – insolventnost – nevročitev vlog – vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnava na stečajni postopek – pravica do izjave – dolžnost sodišča do opredelitve do navedb strank – neprerekana dejstva
Sodišče dokaze izvaja le, če bi njihova izvedba pripomogla k odločitvi.
Če že sam tek glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave ne vpliva na tek predhodnega stečajnega postopka in na izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, to še toliko manj velja za primer, ko je celo že izdan sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, četudi ta še ni pravnomočen.
Namen obrazložitve sodne odločbe ni, da bi se moralo sodišče izreči o prav vsaki navedbi strank postopka, temveč je pomembno le, da presodi za odločitev pomembne okoliščine.
Dolžnik je že s tem, ko je vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, priznal, da je insolventen.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že ugotovitev trajnejše nelikvidnosti in je zato nepomembno, ali obstaja tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076638
OZ člen 169, 243, 243/3, 287, 287/2, 288. ZPP člen 339/2-8.
leasing – predčasna odpoved pogodbe o leasingu – izračun višine odškodnine – pozitivni pogodbeni interes – neodštetje vrednosti predmeta leasinga – načelo popolne odškodnine – compensatio lucri cum damno – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Za to, da je spoštovano temeljno načelo odškodninskega prava, tj. načelo popolne odškodnine, je pri odškodnini, s katero leasingodajalec zaradi predčasne odpovedi pogodbe o leasingu zahteva povračilo pozitivnega pogodbenega interesa, odločilno, ali je bila vsota nezapadlih obrokov leasinga diskontirana na čas prenehanja pogodbe o leasingu in ali je bila od tega zneska odšteta preostala vrednost predmeta leasinga. Gre namreč za kriterija, ki dajeta garancijo, da odškodnina ne presega dejanske škode.
Obstoja duševnega trpljenja, ob njegovih številnih pojavnih oblikah, ni mogoče vezati zgolj na tožničino uporabo besede razžalitev, saj od nje kot prava neuke stranke ni mogoče pričakovati pravno pravilnega izražanja in uporabe besede razžalitev kot pravnega termina v smislu 179. člena OZ.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073654
OZ člen 1012, 1027. ZPP člen 337, 337/1.
solidarno poroštvo – oprostitev poroka za obveznosti – pritožbene novote
Oprostitev poroka velja le v primeru, če je zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo po krivdi upnika. Neprerekane so bile trditve tožeče stranke, da je do izstopa poroka iz pogodbenega razmerja prišlo na prošnjo prvo in drugotoženega.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0077985
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 398, 398/1, 399, 399/1, 400, 400/2, 406. ZPP člen 142, 142/4, 365, 365/1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
odpust obveznosti – tek rokov – vročanje – fikcija vročitve – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence – nova okoliščina – ponoven predlog za odpust obveznosti
V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je bil sklep o odpustu obveznosti dolžniku vročen z iztekom 15 dni, ker dolžnik sodne pošiljke ni sam dvignil. Vročitev dolžniku se je štela za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka, torej v četrtek, 1. 10. 2015. Pritožbeni rok je dolžniku začel teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (16. 9. 2015), to je v petek, 2. oktobra, in je iztekel v 15 dneh, to je v petek, 16. oktobra 2015. To je bil tudi zadnji dan, ko bi moral dolžnik vložiti pritožbo. Ker je bila pritožba vložena šele v ponedeljek, 19. oktobra, je bila vložena prepozno.
V dejanski situaciji, ko so med tekom postopka osebnega stečaja, in sicer do konca postopka, izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočnih obsodb iz kazenske evidence, lahko dolžnik, ne glede na izpodbijani (pravnomočni) sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, slednjega ponovno vloži. Gre namreč za novo okoliščino (izbris iz kazenske evidence), ki ni zajeta v historični dogodek, ki je predstavljal dejansko podlago pravnomočnega sklepa o zavrnitvi predlaganega odpusta obveznosti.
Predsednica sodišča je z odločitvijo o izreku denarne kazni tožnici zaradi zlorabe procesnih pravic nedopustno posegla v neodvisni položaj sodnika pri odločanju o konkretni pravdni zadevi, ne da bi za tako njeno ravnanje obstajala kakršna koli podlaga.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 389, 389/1, 389/2.
predmeti, izvzeti iz stečajne mase – namen postopka osebnega stečaja – ocena ustavnosti
Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Zaradi tega ni mogoč zaključek, da bi bila protiustavna zakonska ureditev, ki zgolj zasleduje osnovni namen stečajnega postopka.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo le v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave.
pripadajoče zemljišče - javno dobro - pravni interes
Predlagatelj postopka v nepravdnem postopku, v katerem si prizadeva, da bi predmetna nepremičnina pridobila status pripadajočega zemljiška k stavbi, ima pravni interes, da taista nepremičnina ne pridobi status javnega dobra. Pravilna je tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru Odlok ne more predstavljati pravne podlage za zaznambo javnega dobra pri uvodoma navedeni parceli. Res je, da je mogoča zaznamba tudi v primeru, ko je sprejet podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, vendar le, če je z uveljavitvijo le-tega nastala javno pravna omejitev v prometu z nepremičnino, sicer pa je treba izdati odločbo o določitvi statusa javnega dobra (1. in 2. točka drugega odstavka 111. čelna ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076723
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2. OZ člen 271, 275, 768.
postopek v sporih majhne vrednosti – prekluzija – druga pripravljalna vloga tožene stranke – nova dejstva – novi dokazi – nujnost odgovora – pravica do izjave – pavšalne trditve – upravnik – plačilo obratovalnih stroškov – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti
Ni dolžnost tožeče stranke, da na nekonkretizirane ugovore tožene stranke podrobneje odgovarja, saj niti ne ve, kaj med njima je sploh sporno.
Tožeča stranka bi v obravnavani situaciji ob toženkinem upoštevanju določbe 451. člena ZPP v pripravljalni vlogi (še) lahko odgovorila na trditve iz dopolnitve odgovora na tožbo in s tem zadostila trditvenemu bremenu, v katerega jo je tožena stranka „silila“, glede na omejitve iz 452. in 453. člena ZPP pa tega ni mogla več storiti po vložitvi pripravljalne vloge tožene stranke. Dejstvo, da se tožena stranka ni pravočasno branila, pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne more iti v škodo tožeče stranke.
pogodba o sodelovanju - odložni pogoj - vezanost plačila na izvedbo in rezultate razpisa - vsebina razpisa - načelo vestnosti in poštenja - preprečitev uresničitve odložnega pogoja - pogoj, določen v breme - pravna fikcija - pogodbena obveznost - pogodbeni interes - dolgoročno sodelovanje - izpolnitev namena - pričakovano poslovno sodelovanje - pripravljenost odpovedati se plačilu - preprečitev izpolnitve pogodbenega interesa
Če tožena stranka trdi, da razpisa, kot ga predvideva Pogodba o sodelovanju z dne 31. 1. 2011, ni izvedla (pa bi ga - da bi preverila, ali je tožeča stranka res najboljša in najugodnejša ponudnica storitev, dogovorjenih s Pogodbo o sodelovanju - morala) in če navedena trditev drži, je edini mogoč sklep ta, da je tožena stranka v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja sama preprečila uresničitev odložnega pogoja iz 4. odstavka 11. člena Pogodbe o sodelovanju, kateri je bil postavljen v njeno breme. Ker se skladno s četrtim odstavkom 59. člena OZ v takem primeru šteje, da je pogoj uresničen, tožena stranka tožnici v tem postopku torej že iz tega razloga neutemeljeno odreka plačilo za storitve po Pogodbi o sodelovanju oziroma plačilo vtoževanega zneska.
Dogovor o poplačilu Pogodbe nakazuje, da je bila tožena stranka vtoževani znesek dolžna plačati „v vsakem primeru“ in da tožeča stranka na takšno odpoved ni pristala, saj navedeni dokument nima niti datuma niti podpisov pravdnih strank.
Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je treba v predmetni zadevi zamudne obresti od upnici prisojene odškodninske terjatve od začetka teka do dneva plačila obračunati po linearni metodi ter obresti od 28. 6. 2003 dalje obračunati od glavnice brez pripisa do takrat nateklih obresti, je pravilna. Prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, namreč ni podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, kakor tudi ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle.
pritožba – pravočasnost pritožbe – zavrženje pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je očitno neutemeljen. Toženec niti ne navaja, še manj pa dokazuje, zakaj zaradi domnevne poslovne poti ne bi mogel vložiti pritožbe, saj je ta možnost (vsaj poštno) načeloma dana vsepovsod po svetu. Njegov predlog torej ne izpolnjuje kriterija upravičenega razloga za zamudo pri opravi procesnega dejanja.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0073685
ZPP člen 20, 80, 195, 199, 314, 314/1, 343, 343/4. ZGO-1 člen 66. URS člen 26. OZ člen 132, 459.
navadno sosporništvo – pravni interes za pritožbo – procesna sposobnost po smrti stranke – delna sodba – vmesna sodba – odškodninska odgovornost države – pravica do povračila škode – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj škode – manjvrednost stanovanj zaradi poplav – uveljavljanje tuje škode – povrnitev škode leasingodajalcu za leasingojemalca – nesklepčnost – pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja – protipravnost pri izdaji gradbenega dovoljenja – vzročna zveza – razlaga pojma ohranitev in obnova objekta – stvarna napaka – kdaj gre za stvarne napake
Glede na samostojnost navadnih sospornikov v pravdi sme eden od sospornikov s pritožbo izpodbijati odločitev sodišča samo v tistem delu, v kolikor se nanaša na njegovo materialnopravno razmerje z nasprotno stranko. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugotoženo, ni z ničemer poseglo v procesni in materialnopravni položaj pritožnice v razmerju do tožnikov. Tožniki zoper ta del prvostopenjske sodbe niso vložili pritožbe. Ker pritožnica s svojimi procesnimi dejanji ne more vplivati na procesno razmerje tožnikov do drugotoženke, pritožnici ni mogoče priznati pritožbenega interesa za izpodbijanje sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper drugo toženko.
Pojma ohranitve in obnove objekta pojmovno ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za predvidene gradbene posege v objekte na obstoječi lokaciji.
Četudi bi bilo pri izdanih gradbenih dovoljenjih kršeno dolžno ravnanje pritožnice, bi to pomenilo zgolj, da je bila investitorju omogočena izgradnja objektov, ki ne bi bili skladni s prostorskimi pogoji. Morebitna povečana poplavna ogroženost zaradi takšne pomanjkljivosti bi predstavljala lastnost objekta, ki zmanjšuje možnost njene uporabe. Te okoliščine pa so relevantne lastnosti stvari, ki so v pravnem prometu in se lahko kažejo tudi kot stvarna napaka v smislu 459. člena OZ.
Ustaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb kot podlago za odškodninsko odgovornost priznava le v primeru, če je odločitev pri izdaji upravne odločbe obremenjena s kvalificirano stopnjo napačnosti, in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali pri vsaki kršitvi postopka v upravnem postopku.
Tudi ob morebitni opustitvi pritožnice, ki bi z izdajo gradbenega dovoljenja dopustila gradnjo pod pogoji, ki bi za objekt predstavljali povečano poplavno tveganje, ne bi bilo mogoče utemeljiti vzročnosti med takšnim ravnanjem in premoženjskim položajem vsakokratnega lastnika objekta za škodo, ki je nastala kot posledica nastopa škodnega dogodka kot naravnega pojava. Premoženjskopravni položaj tožnikov (v smislu vrednosti premoženja, ki so ga prevzeli z nakupom nepremičnine od investitorja) je odvisen od pogodbenega razmerja tožnikov s prodajalcem, na katerega tožena stranka ni imela vpliva. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča s tem, ko so tožniki na podlagi pogodbenega razmerja s tretjo osebo pridobili v last sporne nepremičnine, še ni vzpostavljeno njihovo razmerje s pritožnico v smislu, da bi bilo z njene strani podano jamstvo, da imajo zaradi izdanih gradbenih dovoljenj lastnosti, ki so jih pričakovali ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe s tretjo osebo. Zato ni mogoče pritrditi stališču tožnikov, da bi bila podana odškodninska odgovornost pritožnice v razmerju do vsakokratnega lastnika stvari, ker naj bi se uresničilo povečano tveganje, ki izvira iz lastnosti same stvari (stanovanja).
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1. ZPP člen 365, 365-3.
sodna taksa – oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pritožba – podpis pritožbe – nepodpisana pritožba – oddaja vloge neposredno na sodišču
Tožnik je prejemal mesečno okoli 1.170,00 EUR. To pa je dohodek, ki ne dopušča taksne oprostitve. Ta je namreč namenjena le socialno najšibkejšim slojem prebivalstva.