izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta
Tožnica je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 111. člena ZDR-1 (ker ji tožena stranka dvakrat zaporedoma ni izplačala plače ob zakonsko dogovorjenem roku, zamude pri plačilu plače pa so se pojavljale več kot pol leta)po 3. odstavku istega člena upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine odpravnine oziroma odškodnine pravilno upoštevalo 27 let delovne dobe, ki jo je tožnica dosegla pri toženi stranki oziroma prejšnjih delodajalcih, saj je za to obdobje podana delovnopravna kontinuiteta zaposlitve tožnice pri toženi stranki oziroma njenih prejšnjih delodajalcih. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZPIZ-2 člen 144. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6. ZDavP-2 člen 352, 352/3, 353, 353/2.
plača - bruto znesek- obračun - davki in prispevki
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku prisodilo vtoževano plačo za obdobje junij 2010 do vključno december 2010 tako v bruto kot v neto zneskih. ZDavP v drugem odstavku 353. člena določa, da mora zavezanec za prispevke za socialno varnost iz tretjega odstavka 352. člena citiranega zakona predložiti obračun davčnih odtegljajev davčnemu organu in plačati prispevke za socialno varnost v roku, kot je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost. V tem roku mora plačnik davka predložiti tudi davčnemu zavezancu podatke iz obračuna davčnih odtegljajev od dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost, o odtegnjenih in plačanih prispevkih za socialno varnost, kot tudi druge podatke, ki vplivajo na višino prispevkov za socialno varnost. ZPSV, ZPIZ-2 - 144. člen in drugi področni zakoni, ki se sklicujejo na ZPIZ-2 glede plačila vseh ostalih prispevkov, ki se plačujejo iz bruto plače, ter ZDoh-2 urejajo obračunavanje in plačevanje dohodnine ter stopnjo prispevkov.
Davki in prispevki se obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila po šestem odstavku 352. člena ZDavP, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki niso konstantne in se spreminjajo. Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe poleg bruto zneskov napačno določilo konkretne zneske neto plače, ki jih mora tožena stranka obračunati oziroma izplačati tožniku, saj se neto zneski izračunajo na podlagi podatkov v času izplačila neto plače. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in ta del izpodbijane sodbe delno spremenilo tako, da je tožniku prisodila neto zneske plač za plače v obdobju junij 2010 do vključno december 2010 v opisni obliki, v presežku pa je zahtevek tožnika iz tega naslova (za plačilo po višini določenih neto plač) zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).
ZDR člen 13,204, 204/3. ZDR-1 člen 83, 83/1. OZ člen 25, 45, 45/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - izredna odpoved delodajalca
Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica dne 28. 10. 2013 podala toženi stranki, je veljavna in ni obremenjena z napakami volje v smislu določb OZ. Grožnje s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi suma storitve kaznivega dejanja ni mogoče šteti za nedopustno grožnjo po 1. odstavku 45. člena OZ, po katerem lahko stranka zahteva razveljavitev pogodb, če druga pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo pri njej povzroči utemeljen strah, tako da je zaradi tega strahu sklenila pogodbo. Ker je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 28. 10. 2013, ji tožena stranka pogodbe o zaposlitvi ni mogla še enkrat odpovedati z izredno odpovedjo. Pogodbe o zaposlitvi, ki je na podlagi prve odpovedi že prenehala, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na ta tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna nova odpoved ne more imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni. Zato se lahko tudi za takšno odpoved smiselno uporabi določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha in da uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na njeno uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožena stranka je reorganizirala poslovanje tako, da je zaprla vsaj tri poslovalnice, med drugim tudi poslovalnico, v kateri je delala tožnica. To pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v skladu z določbami prvega odstavka prve alineje 89. člena ZDR-1. Ker ZDR-1 ne določa več obveznosti delodajalca, da pred odpovedjo preveri, ali je mogoče zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati, tožena stranka ni bila dolžna preveriti, ali bi lahko tožnico zaposlila na drugem ustreznem delovnem mestu, to je na delovnem mestu, za katerega se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot za delovno mesto vodje izmene, ki ga je zasedala tožnica. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni potrebno ugotavljati, ali je delovno mesto prodajalca ustrezno delovno mesto, ki bi ga bila tožena stranka dolžna ponuditi tožnici. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zato zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti
Tožnica je s svojim ravnanjem (ko določenega dne v delovodnik ni vpisala treh opozoril; ni pravočasno plačala računa, zaradi česar je dobavitelj toženi stranki izstavil opomin; ko je pri vpisovanju dokumenta v delovodnik vedoma in kljub temu, da to ni praksa tožene stranke, uporabila navaden svinčnik namesto kemičnega svinčnika; ko kljub izrecnemu predhodnemu navodilu v.d. direktorice pri vodji bivalne enote ni preverila, ali se zunanje naročilnice za bivalno enoto posredujejo v bivalno enoto z vložitvijo v prenosno mapo za osebno vročitev dobavitelju s strani zaposlenega ali se posredujejo po klasični pošti neposredno dobavitelju; ko je v določenih dneh v podpis potrditve plačila računa predložila račun brez podpisa vodje enote in priloženih dobavnic, itd.) kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZFPPIPP člen 28, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2. ZPP člen 155. ZOdvT tar. št. 3102.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj - pravdni stroški - nagrada za narok v ponovljenem postopku
Če je v večletnem medsebojnem poslovanju pravdnih strank večkrat ali redoma prihajalo do zamud pri plačilih obveznosti, ki so bile tudi večmesečne, je takšno poslovanje (glede poravnavanja obveznosti) predstavljalo ustaljeno prakso. Zamude s plačili zato niso pomenile spremembe v načinu medsebojnega poslovanja pravdnih strank.
Ker tožena stranka ni zadostila dokaznemu bremen, da dokaže obstoj ustnega dogovora o kompenzaciji plačila vtoževanih regresov za letni dopust s plačilom stroška najema stanovanja in stroškov bivanja, je bil delavcu pravilno prisojen znesek (razlike) regresa za letni dopust, ki naj bi ga tožena stranka neutemeljeno kompenzirala s plačilom najemnine.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – smiselna uporaba ZUP – vročanje zagovorniku – rok za izpolnitev naloženih obveznosti
Glede na to, da je bil sklep sodišča prve stopnje z dne 3. junija 2015 pooblaščeni zagovornici vročen dne 25. septembra 2015 in je storilcu šele od navedene vročitve pričel teči rok za izpolnitev obveznosti, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da storilec v predpisanem roku ni izpolnil obveznosti iz 4. točke sklepa s katerim je bilo predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodeno, to je, da v petnajstih dneh od prejema pravnomočnega sklepa predloži sodišču dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca.
invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina
Tožnica je delovni invalid III. kategorije invalidnosti od 18. 11. 2000 dalje s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Priznana ji je bila tudi časovna razbremenitev, torej da opravlja delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Tožnica je nazadnje opravljala delo pomočniških del ter čiščenja prostorov in po mnenju sodne izvedenke bi tožnica to delo še lahko opravljala, upoštevaje že priznane omejitve pri delu. Ker pri tožnici še ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
izredna denarna socialna pomoč - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vročanje - zakonsko prebivališče - naslov za vročanje
ZPPreb v 4. odstavku 8. člena določa, da se v primeru, če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah ZPPreb pa ga tudi ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. V takšnem primeru gre za zakonsko prebivališče, ki je namenjeno izključno registraciji posameznika v določenem naselju, ne pomeni pa dejanske nastanitve na naslovu organa ali organizacije. Zato je v konkretnem primeru, ko ima tožnica naslov na naslovu določenega Centra za socialno delo, potrebno ugotoviti, ali je ta naslov tudi sicer naslov za vročanje. Ker sodišče prve stopnje tega ni ugotovilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZPP člen 112, 112/2. ZST-1 člen 34a, 34a/1. Sodni red člen 215, 215/6.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – vloga, vezana na rok – pravočasnost vloge – roki – oddaja priporočene pošiljke na pošti – potrdilo o oddaji pošiljke – poslovanje vložišča – dohodni zaznamek
Pri pošiljkah, ki so bile po pošti poslane priporočeno, za dan izročitve sodišču šteje dan, ko je bila pošiljka oddana na pošto.
ZVZD člen 5. Splošni pogoji za zavarovanje splošne civilne odgovornosti SC-odg-11 člen 2, 2/3, 2/3-7.
zavarovanje odgovornosti – zavarovalno kritje – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – pridobitev licence za vodnika raftinga – predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – teorija o ratio legis vzročnosti
V sodbi je ugotovljeno, da bi tožnik moral imeti licenco za vodenje spustov z raftom, ni pa ugotovitev o tem, kakšen je smisel in namen pridobitve te licence, na podlagi česar bi bil možen zaključek o (ne)obstoju vzročne zveze med ugotovljeno opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastalo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053144
ZPP člen 337, 337/1.
posojilna pogodba – dokazovanje – dejansko stanje – prepozen dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote
Toženec v zvezi s svojim (tudi sicer preveč splošnim) zatrjevanjem, da naj bi bila omenjena listina rezultat tožnikove zlorabe prej nastalih listin (da naj bi bila torej nepristna), v postopku na prvi stopnji ni predlagal, da naj tožnik predloži original listine. Tak v pritožbi podan predlog tako predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto.
trditveno in dokazno breme – pavšalni pritožbeni očitki – namen zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke – stroški pravdnega postopka – napačno priznana nagrada za zastopanje na naroku za glavno obravnavo – delni umik zahtevka pred narokom
V času, ko je sodišče opravilo narok, je bila vrednost spornega predmeta samo še 7.880,21 EUR, zato bi glede na ta punctum sodišče moralo odmeriti nagrado.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084009
ZASP člen 168, 168/3. OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 154, 154/3, 155, 184, 184/1, 185, 185/1, 185/2, 319, 319/2. ZOdvT tarifna številka 3210, 6007.
male avtorske pravice – kršitev pravic – avtorsko nadomestilo – civilna kazen – pogodbena kazen – zastaranje – zastaralni rok – sprememba tožbe – uveljavljanje podrednega zahtevka – meje pritožbenega preizkusa – ne bis in idem – stroški postopka
Civilna kazen po 168. členu ZASP je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, za to pa velja petletni zastaralni rok.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL0076659
ZGD-1 člen 3, 679, 683. ZFPPIPP člen 7, 427. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10, 17, 17/1, 39, 39-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 82.
podružnica tujega podjetja - izbris podružnice - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - nastopanje v pravnem prometu - odgovornost za obveznosti
Podružnica nima statusa pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
Upnika s pritožbo, tudi če bi uspela razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa, ne moreta zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja, kot ga imata v primeru izbrisa njunega dolžnika iz sodnega registra.
Če imata upnika do tujega podjetja na podlagi terjatev, ki sta jih imela do podružnice, kakršnekoli zahtevke, imata zagotovljeno pravno varstvo v skladu s 683. členom ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0053105
ZPP člen 309a, 339, 339/1. OZ člen 619.
podjemna pogodba – ponudba v poravnalnem postopku – nedopusten dokaz – izločitev dokazov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – projektna dokumentacija – vrednost del
Sodišče prve stopnje bi moralo elektronsko sporočilo tožene stranke, ki se nanaša na poravnalno ponudbo tožniku, izločiti iz dokazov. Te listine sodišče prve stopnje ne bi smelo sprejeti v dokazni sklep in upoštevati pri dokazni oceni, vendar ta kršitev sama po sebi še ne pomeni, da je zato sodba nezakonita in nepravilna. Prepričljiva dokazna ocena prvega sodišča temelji na drugih dokazih, listinah, izvedenskem mnenju in zaslišanju tožnika in prič, zato navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, ker bi bila ugotovitev dejanskega stanja in odločitev tudi brez izvedbe nedopustnega dokaza, enaka.
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku tožeče stranke v višini 1.141.421,64 EUR (in ne 1.398.183,64 EUR, kolikor je bila ocenjena vrednost spornega predmeta).
Pritožnik mora pritožbene stroške zahtevati v pritožbi.