NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00034496
SPZ člen 77. ZEN člen 24, 77.
sodna določitev meje - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - kriterij močnejše pravice - stanje v zemljiškem katastru - katastrski podatek - potek meje - del stavbe - mejni zid - oporni zid - naknadna sprememba meje - kataster stavb
Sodišče prve stopnje s tem, ko ni ugotavljalo velikosti in vrednosti sporne mejne površine, ni storilo nobene kršitve. Ta ugotovitev je po 77. členu SPZ namreč predvidena le zaradi izbire kriterija po katerem bo določena meja. Ker pa je bilo v konkretnem primeru mejo mogoče določiti le ob upoštevanju podatkov katastra, ugotavljanje velikosti in vrednosti sporne mejne površine zato ni bilo potrebno.
V tej zadevi je bila predmet urejanja meja med zemljiščem, ki je v zasebni lasti in zemljiščem, ki je javno dobro. Mejo med takimi zemljišči je mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsak, je izven pravnega prometa in na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. V sodni praksi je zato sprejeto stališče, da je treba pri ureditvi meje med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem v zasebni lasti, upoštevati stanje v katastru. Izjema od tega pravila je, skladno s sodno prakso, mogoča le v primeru napak ali pomanjkljivosti v katastru.
V tej zadevi je bilo treba ugotoviti potek katastrske meje, za tako ugotovitev pa so relevantni le podatki katastra. Vogalni kamen, stopnice in klančina bi bili za določitev meje relevantni le, če bi podatki katastra izkazovali potek meje ob upoštevanju teh (izbočenih) delov stavbe. Vendar jih ne. Kot je pojasnil izvedenec, je bila meja na podlagi vseh katastrskih virov (med drugim tudi meritve iz leta 1931, ki ji predlagatelji niso nasprotovali) ravna in je potekala po zidu stavbe in ne po kakšnem njenem izbočenem delu.
Meja je bila po vseh pregledanih katastrskih virih ravna. Ostali deli stavbe, ki segajo v zračni prostor, nikoli niso bili (in tudi danes niso) predmet zemljiškega katastra, ampak katastra stavb. Da to drži, kaže tudi določba drugega odstavka 77. člena ZEN, na katerega se sklicujejo predlagatelji, saj je uvrščena v poglavje, ki ureja kataster stavb in ne v poglavje, ki ureja kataster zemljišč. Relevantna je zato le določba 24. člena ZEN. Ta pa določa, da je zemljišče pod stavbo navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnini. Navpična projekcija stavbe v ravnini pa (ob upoštevanju pojasnila izvedenca ob zaslišanju) pomeni del, kjer se stavba sreča z zemljiščem, v konkretnem primeru torej zid.
Dejstvo, da meja še ni dokončno urejena, ne pomeni, da podatki o katastrski meji ne obstajajo ali da niso pravilni.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00035078
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - izdelava elaborata parcelacije
Čeprav elaborat o parcelaciji lahko nakazuje odločitev, ki jo bo sodišče sprejelo v zadevi, ne preprečuje možnosti, da bo končna odločitev v zadevi, če bodo udeleženci uspešno zagovarjali drugačen obseg pripadajočega zemljišča, drugačna.
mejni ali lastninski spor - mejni spor - lastninski spor - ureditev meje v nepravdnem postopku - napaka pri vrisu v grafični del katastra - upravni postopek
Ne gre samo za sporen potek mejne črte (mejni spor), če predlagatelji zatrjujejo napačen vris dela zemeljske površine v grafični del zemljiškega katastra. Zatrjujejo napako pri prenosu podatkov v grafični del katastra v letu 1958, poprava takšne napake, nasprotno s stališčem predlagateljev, ni stvar nepravdnega postopka za ureditev meje, pač pa upravnega postopka.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00025270
ZVEtL-1 člen 13, 23, 23/5.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v katastru stavb - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - atrij kot sestavni del stanovanja
Zgolj okoliščina, da atrijev iz pravno-tehničnih razlogov v tem trenutku ni možno evidentirati v evidenci katastra stavb, ne pomeni, da elaborat ne predstavlja ustrezne strokovne podlage za odločitev v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.
vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izdaja sklepa - faza postopka - nerelevantna pravna vprašanja
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep, ne glede na to, da so med udeleženci postopka odprta sporna vprašanja o lastninski pravici na posameznem delu stavbe.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00021001
ZVEtL člen 23, 23a, 23a/6. ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/6. ZNP člen 35, 37.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat - izdelava elaborata parcelacije - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Ko sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018833
ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 13/5, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37. ZEN člen 8, 8/2, 26, 26/2, 45, 45/4, 62, 62/3.
vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primernost - pravica do izjave - vročitev elaboratov
Dejstvo, da strokovno podlago (katere primernost sodišče presoja ob izdaji sklepa iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1) predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o izdelanem elaboratu v teku postopka izjavijo.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018201
ZEN člen 56, 56/2, 56/3. ZIZ člen 192.
pogodbena komasacija - hipoteka - pravni promet z nepremičnino - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno, sodna praksa pa enotno, obravnava kot originaren pridobitni način. Ker ne gre za pravni promet, uvedeni postopek pogodbene komasacije, ki zajema tudi parcelo 000 2, ni ovira za njeno prodajo v izvršilnem postopku.
Za vodenje izvršbe na parcelo 000 2 je bistveno, da je ta vpisana v zemljiški knjigi in da je pri njej vpisana lastninska pravica v korist dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018237
ZVEtL-1 člen 13, 42, 43, 46, 48. ZPP člen 76. SZ-1 člen 72.
vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - postopek določitve pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - katastrski vpis - izvedenec geodetske stroke - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat - upravičeni predlagatelj postopka - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - status stranke v postopku - procesna sposobnost - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - etažni lastniki kot sosporniki - upravnik kot zakoniti zastopnik
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali je novo nastala parcela pripadla stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet končne odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00019413
ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZIZ člen 238, 238/1. ZPP člen 285. ZFPPIPP člen 253.
odpoved pravici do pritožbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - evidentiranje sprememb v katastru stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezni del stavbe - vpisi v zemljiško knjigo - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv k dopolnitvi - profesionalna skrbnost odvetnika - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
V primerih, ko posameznik uveljavlja lastninsko pravico na delu posameznega dela stavbe, je potrebno, da sodni izvedenec že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb. To velja tako za sodbo, s katero je ugotovljena lastninska pravica, kot tudi za sodbi, s katerima je ugotovljena izločitvena pravica ali je toženi stranki naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Za vse te sodbe namreč velja, da so neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po prvem odstavku 40. člena ZZK-1.
Načelo materialnega procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca. Pritožnica pa prezre nadaljnje stališče sodne prakse, da je ta okoliščina merilo sodnikovega dolžnega ravnanja, torej kako podrobna navodila mora dati stranki v okviru materialnega procesnega vodstva. Od kvalificiranega pooblaščenca se pričakuje poznavanje prava in večja skrbnost pri seznanitvi s sodno prakso, oblikovanju tožbenega predloga in dokazni pobudi. Poziv sodišča prve stopnje je bil izrecen in dovolj konkreten, da je pravni strokovnjak ob ustrezni skrbnosti iz njega lahko razbral, v čem je pomanjkljivost tožbenega predloga. Če iz kakršnegakoli razloga tožničina pooblaščenka poziva ni razumela, pa je zahtevana profesionalna skrbnost terjala, da na to okoliščino sodišče pravočasno opozori.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00017972
Zakon o evidentiranju nepremičnin člen 9. SPZ člen 77. ZTLR člen 20.
pridobitev lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - elaborat ureditve meje - delitev parcele - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - napaka v postopku evidentiranja - napaka pri prenosu podatkov - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - geodetska napaka - katastrski načrt geodetske uprave - geodetska izmera
Tožeča stranka zatrjuje pridobitev dela parcel tožene stranke na podlagi pogodbe, kjer je njena parcela opisana kot večja kot jo ima v naravi. Tožena stranka pa je dokazala, da je pred tem pridobila svojo parcelo v obsegu, kot je bila v naravi prenešena meja med novo nastalima parcelama po pred tem izdanem elaboratu o delitvi parcele. Dejstvo, da je v zemljiškem katastru drugačna izmera, kot je v naravi meja med obema parcelama, na lastninsko pravico tožeče stranke ne more vplivati.
LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00015672
ZVEtL člen 7, 7/3, 30, 30/4. ZZLPPO člen 6. ZLNDL člen 1. ZVEtL-1 člen 43.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - lastninska pravica tretjega - otvoritvena bilanca podjetja - stečajna masa
S sklepom stečajnega sodišča z dne 2. 4. 2001 se je premoženje le izločilo iz stečajne mase podjetja L. Odločba ne ustanavlja lastninske pravice v korist pravne prednice prve nasprotne udeleženke, niti v razmerju do tretjih, ki niso bili stranke postopka, ne učinkuje. Sporno zemljišče ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci podjetja L., kar pa še ne pomeni, da je to premoženje z dnem uveljavitve ZZLPPO postalo last Slovenske razvojne družbe (6. člen ZZLPPO). Za ex lege prehod premoženja bi šlo, če bi šlo za premoženje, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja to premoženje imelo, pa ga ni vključilo v otvoritveno bilanco. V konkretnem primeru ne gre za takšno premoženje. Na spornih zemljiščih so imeli pravico uporabe etažni lastniki (kot bo to razvidno iz nadaljevanja), ki so nato kot dejanski imetniki pravice uporabe ex lege pridobili lastninsko pravico v času uveljavitve ZLNDL.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00015882
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/6.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - izvedensko mnenje
Prvo sodišče je izdalo sklep iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. S tem sklepom se ne odloča o vprašanju pripadajočega zemljišča, ampak se z njim zgolj presodi, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00015877
ZVEtL-1 člen 12, 13, 13/1, 13/6, 57. ZEN člen 48, 48/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - izvedensko mnenje
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. Z njim je sodišče opravilo (le) presojo, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, s pritožbo pa je mogoče izpodbiti le pravilnost te presoje. V tej fazi postopka (še) niso odločilna dejstva, ki so pomembna za končno odločitev, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba odgovarjati na s tem povezane ugovore.
Izvedeniško poročilo (po mnenju izvedenca) vsebuje bistvene sestavine elaborata, a to udeležencem ne odvzema pravice, da se seznanijo in izjavijo o celotnem elaboratu, ki vsebuje še tehnične podatke, izračune površin, seznam koordinat in prikaz parcel s spremembami. Ker pritožniku (enako pa velja za ostale udeležence) to ni bilo omogočeno, je pritožbeni očitek v smeri posega v pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), utemeljen.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00017756
ZVEtL člen 3, 4, 23, 23a.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Predlagatelj trdi, da soba v izmeri 23 m2, ki je v elaboratu označena kot del stavbe z ID-8, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa in ne predmet lastninske pravice. S takšnimi pritožbenimi navedbami predlagatelj ne more uspeti. Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, ter ne predstavlja evidence lastništva
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00013073
OZ člen 619, 626. ZEN člen 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 458, 458/1. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 22, 22/2.
spor majhne vrednosti - obnova meje v naravi - podjemna pogodba - zemljiški kataster - geodetska storitev - označitev meje v naravi - izročitev dela - plačilo računa - zastaranje - začetek teka zastaranja
Zastaranje ne more začeti teči pred opravo in izročitvijo pravnega posla. Storitev tožeče stranke (označitev meje v naravi) je bila opravljena, ko je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZEN izdelano tehnično poročilo posredovala tožencu in pristojni geodetski upravi.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00011900
ZVEtL-1 člen 13, 13/1. ZEN člen 79. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - raba - namen uporabe
Sodišče pripomb na elaborat ni podalo izvedenki v odgovor, ker z njimi prva nasprotna udeleženka ne bi mogla doseči drugačne rešitve. Izvedenka namreč ne more izdelati elaborata glede na bodoče želje enega od etažnih lastnikov, temveč v skladu z obstoječim stanjem uporabe prostorov. Zato je bil tudi dokaz z izvedencem gradbene stroke nepotreben in neprimeren ter je odločitev sodišča prve stopnje, ki temu predlogu ni sledilo, pravilna
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00010724
ZVEtL-1 člen 13. ZNP člen 37.
postopek določitve pripadajočega zemljišča - etažna lastnina - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele (v celoti ali le delno) pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet (končne) odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.
Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.