S tem, ko je obdolženka odredila sicer nepotrebni pripis na potrdilu o višini plače zasebne tožilke, da je očitna razlika v višini mesečne plače za tri mesece posledica neuspešnosti pri delu, ni storila kaznivega dejanja razžalitve po 1. odst. 168. čl. KZ, ker ne gre za negativno vrednostno oceno zasebne tožilke.
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - odškodninska odgovornost
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet poda predlog, da se dolžnikov dolžnik izjavi o tem, ali pripoznava zarubljeno terjatev in sicer kolikšen znesek, ter ali je njegova obveznost, da poravna to terjatev, pogojena z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti. Vendar pa je v primeru, če banka ne ravna po predlogu in ne obvesti upnika o ovirah, predpisana le odškodninska odgovornost.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/3, 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/3. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
poklicna bolezen - odškodninski zahtevek - objektivna odgovornost - sokrivda - stroški postopka - uspeh v pravdi
Delo v delovnem okolju, v katerem se nahajajo hlapi lepil, ki vsebujejo snovi, ki so za zadravje škodljiva, je nevarno, tako dejavnost pa je šteti za nevarno. Tudi občasna direktna izpostavljenost škodljivim hlapom pomeni zdravju nevarno delovno okolje, zato za škodo, ki jo utrpi delavec, ki zaradi dela v takšnem okolju zboli za poklicno boleznijo (bronhialno astmo), odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
Tožniku ni mogoče očitati sokrivde za škodo, ki jo je utrpel zaradi poklicnega obolenja, če navodila za varno delo pri toženi stranki v spornem odobju niso bila natančna in popolna.
Sodišče ne sme računati uspeha strank v postopku le ob upoštevanju zadnjega zvišanja zahtevka. Procent uspeha v posameznih fazah postopka se spreminja v odvisnosti od spremembe vrednosti spornega predmeta oz. zviševanja tožbenega zahtevka.
Smrt oškodovanca, kateremu bi moral obtoženi izpolniti posebej pogoj, določen v pogojni obsodbi, ni razlog za ustavitev postopka o preklicu. Sodišče nadaljuje postopek z oškodovančevemi dediči in nato odloči v skladu s 4. odst. 506. čl. ZKP.
Priporočena poštna pošiljka tožene stranke se je nahajala v poštnem predalčniku tožnika in je bila s tem v njegovem kontrolnem območju. S tem je tožena stranka dokazala, da je bila priporočena pošiljka tožniku vročena.
sodba na podlagi pripoznave - odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi
V kolikor tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je preklicala oz. umaknila izpodbijano odločbo o redni odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ter meni, da je tožba nepotrebna, podredno pa v celoti pripoznava tožbeni zahtevek, ravna sodišče prve stopnje pravilno, ko izda sodbo na podlagi pripoznave.
V kolikor tožena stranka ne bi podala izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka, bi sodišče moralo presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kajti poznejši preklic odpovedi na odločanje o zakonitosti prvotne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima vpliva.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - cesija - relevančna teorija - aktivna legitimacija
Tožeča stranka je bila dolžna prilagoditi tožbeni zahtevek spremenjenemu materialnopravnemu razmerju, na podlagi katerega ni bila več legitimirana v svojem imenu in za svoj račun izterjati že na drugo osebo na podlagi cesije preneseno terjatev (relevančna teorija).
Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, pri čemer začne ta rok teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena (1. in 2. odstavek 19. člena ZIZ). V obravnavanem primeru je izvršilni naslov sodba, ki nalaga dolžniku plačevanje preživninskih zneskov, ki do konca glavne obravnave še niso zapadli (2. odstavek 311. člena ZPP) in z dnem zapadlosti zneskov (do vsakega 5. dne v mesecu) že tudi določa rok, v katerem mora dolžnik izpolniti obveznost. Iztek tega roka je razviden iz sodbe same, zato po presoji pritožbenega sodišča tudi za presojo izvršljivosti sodbe zadostuje klavzula o pravnomočnosti odločbe. Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživninskim upravičencem priznana pravica do preživnine in določa tudi višino tega zneska. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnin Vlada RS s sklepi preživnine usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odstavek 132. člena ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana z vsakokratnim sklepom in to ne glede na to, ali je bilo obvestilo preživninskemu zavezancu vročeno ali ne. Obvestilo namreč ne pomeni upravne odločbe ali drugega upravnega akta in za stranke ne spreminja ali ukinja pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažjo izvršitev sodbe, korigirane s sklepom vlade. Zato predložitev kopije obvestil, ki (skladno s sklepom vlade) obveščajo stranke le o uskladitvi preživnin ne pomeni, da izvršilni naslov ni tak, kot določa 42. člen ZIZ.
ZOR člen 919, 919/2, 919, 919/2. ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 252, 252/1, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 285, 338, 338/1, 339, 339/1, 353, 354, 354/1, 165, 165/3, 165/4, 252, 252/1, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 285, 338, 338/1, 339, 339/1, 353, 354, 354/1. OZ člen 1060, 1060.
izvedensko mnenje - zaslišanje prič
Na podlagi drugega odstavka 254. člena ZPP bi moralo sodišče izvedenca, ki sta podala različni mnenji o obsegu tožnikove invalidnosti, zaslišati, po potrebi pa tudi soočiti. Dolžnost zaslišanja izvedenca izvira tudi iz prvega odstavka 253. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo na ustni obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Tudi prvi odstavek 252. člena ZPP določa, da sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Citirane določbe torej sodišču nalagajo, da v okviru sklepa o postavitvi izvedenca, zahteva od izvedenca v primeru pisnega izvida tudi ustno dopolnitev mnenja, če je to seveda zaradi nejasnosti, pomanjkljivosti ali razlik od drugih mnenj, potrebno. Za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja oz. za zaslišanje izvedenca sodišče torej ne potrebuje posebnega dokaznega predloga pravdnih strank.
Razlaga zavarovalnih pogojev, da hladnega zraka ni mogoče šteti za stvar, ker pogoji natančno navajajo, da so to le padavine ali druge stvari, ni pravilna, kajti dež, sneg in toča so v pogojih navedeni le primeroma, medtem ko izraz "in druge stvari" opredeli pojme, ki se pojavijo v konkretnem primeru. Med te pojme pa je šteti tudi hladen decembrski zrak, ki je vdrl skozi odprtine, povzročene s strani viharja, in povzročil škodo.
Ker je sodišče 1. st. štelo, da je obdolženčeva vloga prispela v roku za napoved pritožbe, pravočasna pritožba zoper sodbo, zoper katero je obdolženi po prejemu pisnega odpravka sodbe vročil osebno, vendar prepozno pritožbo, ni ravnalo pravilno, ko je drugo pritožbo zavrglo kot prepozno. Zoper isto sodbo ni mogoče vložiti dveh samostojnih pritožb istega upravičenca in je zato mogoče šteti drugo samo kot dopolnitev prve pritožbe.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 372, 372.
dejansko stanje - mamila
Iz količine zaseženega mamila (172,09 g marihuane), ki ob zasegu ni bilo pripravljeno za prodajo, pač pa shranjeno v posušenih listih, ob odsotnosti drugih dokazov o nameravani prodaji, še ni mogoče sklepati, da je bilo namenjeno prodaji.
Za ugotavljanje kakovosti mamila ne zadošča preliminarni test, pač pa kemična analiza.
Če sodišče 1. stopnje ugotovi, da v zahtevi za obnovo kazenskega postopka navedena dejstva in dokazi niso takšni, da bi lahko vplivali na pravnomočno obsodilno sodbo, zahtevo zavrže ne da bi jo pred tem odstopilo okrožnemu državnemu tožilcu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 446, 446/2, 446/3. ZPIZ člen 93, 94.
prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - invalid
V primeru, ko postane delavec nesposoben za delo zaradi invalidnosti III. kategorije in mu delodajalec ne najde ustreznega dela, bi ga bilo potrebno obravnavati po določbah 102. do 106. čl. ZPIZ-1D, s katerim je urejen postopek prenehanja delovnega razmerja delovnemu invalidu. Navedene določbe bodo začele veljati šele z dnem uveljavitve novega Zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, vendar najpozneje z dnem 1.1.2004. Ker ta zakon do danes še ni bil sprejet, je za presojo primera potrebno uporabiti določbe ZPIZ-C, na podlagi katerih pridobi invalid III. kategorije v primeru, da za njega ni na razpolago ustreznega dela pri delodajalcu, pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu ali na delu s skrajšanim delovnim časom.
Predlog za izdajo začasne odredbe je tožnica vložila po enem mesecu od vročitve izredne odpovedi, ki ima takojšnje učinke, saj gre za odpoved brez odpovednega roka (2.odst. 80. člena ZDR). V takšni situaciji začasna odredba, s katero tožnica predlaga zadržanje učinkovanja izredne odpovedi, ne pride v poštev. Učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi je mogoče zadržati le v primerih, ko vsi učinki prenehanja pogodbe o zaposlitvi še niso nastopili.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
Dolgoletna sodna praksa, po kateri so bili enaki primeri obravnavani enako in so bile oškodovancem prisojene zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, se lahko spremeni. Zato je Vrhovno sodišče na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. 6. 2002 sprejelo načelno pravno mnenje, ki se nanaša na tek zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, ko sta stopila v veljavo Obligacijski zakonik in novela ZPOMZO. Vendar pa dolgoletne ustaljene sodne prakse pred 1. 1. 2002 ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, temveč se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati. Pritožba tožečih strank v tem delu torej ni utemeljena, oziroma je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.
ZPPSL člen 111, 111/3, 134, 146, 146/4, 111, 111/3, 134, 146, 146/4. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 134, 247, 134, 247.
prodaja nepremičnine
Tudi v stečajnem postopku, ki je po svoji naravi generalna izvršba, je mogoče vsak tak način prodaje, kot je mogoč v izvršilnem postopku. Ker se v izvršilnem postopku kupec nepremičnine in zastavni upnik lahko sporazumeta, da ostane zastavna pravica na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, s tem da kupec prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu pripadalo v stečajnem postopku, lahko tak način prodaje dovoli tudi stečajni senat, pod pogojem, da se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov (primerjaj z določilom 4. odstavka 146. člena ZPPSL, ki se nanaša na prodajo dolžnika).
Pravdni stranki sta sklenili kreditno pogodbo, na podlagi katere sta se toženi stranki obvezali vrniti prejeti kredit v mesečnih anuitetah (deli glavnice kredita in pogodbenih obresti). Gre za posebne obveznosti toženih strank vračila anuitet kredita, oziroma za dela samostojne terjatve tožeče stranke, za katere velja triletni zastaralni rok.