ZDR člen 6.a, 42, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - mobbing - nadurno delo - plačilo za delo
V kolikor je tožnica po tem, ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, še naprej opravljala dela (ali večino del), kot jih je opravljala na prejšnjem, čeprav drugače imenovanem delovnem mestu, ni mogoče zaključiti, da je v resnici prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
vročanje vabila na zaslišanje – subsidiarna uporaba ZUP
Obdolžencu je bilo še pred sodnimi počitnicami (13.7.2011) puščeno obvestilo o poslanem vabilu za zaslišanje, ki je bilo določeno za dne 22.8.2011, torej po sodnih počitnicah. Neutemeljen je očitek, da vabilo ne bi smelo biti vročeno, saj je bilo s sodišča odpravljeno pred pričetkom sodnih počitnic, obdolženi pa zgolj zaradi tega, ker mu je bilo vabilo na zaslišanje puščeno v hišnem predalčniku še v času sodnih počitnic (29.7.2011) ni utrpel nobene posledice, saj je bil datum zaslišanja določen po sodnih počitnicah.
Sodišče prve stopnje je pritožnika oprostilo plačila sodnih taks, vendar taksna oprostitev učinkuje šele od vložitve predloga dalje. Ker pritožnik ni predlagal taksne oprostitve že v predlogu za obnovo postopka niti ni plačal sodne takse za to vlogo, je sodišče prve stopnje pravilno štelo predlog za obnovo postopka za umaknjenega.
odstop dednega deleža – dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje
Odstop dednega deleža je mogoč zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko izjave o odstopu dednega deleža ni upoštevalo tudi, ko je odločalo o pozneje najdenem premoženju.
Za utemeljenost preklica ne zadostuje vsaka nehvaležnost, ampak mora biti ravnanje tako zavržno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi potomec izročeno premoženje obdržal. Kot hudo nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno upravičujejo preklic pogodbe. Presoja o obstoju velike nehvaležnosti narekuje celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med potomcem in izročevalcem.
nepopolna tožba – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izostanek trditvene podlage – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko sodišče meritorno odloča, čeprav trditvene podlage sploh ni, ni jasno, kaj sploh postane pravnomočno (res iudicata). Sodba v sporu, ki ni identificiran, je v resnici sodba o prazni trditveni podlagi. To pa ustreza enemu izmed skrajnih položajev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 154, 155, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
motenje posesti – odklop elektrike – ugovor pravice do posesti – pravdni stroški – obrazloženost odmere stroškov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061139
ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZMZPP člen 4, 63. Bruseljska uredba I člen 5, 22/5, 60. ZPP člen 18, 18/1, 18/3. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom – Bruseljska uredba I
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059773
ZZK-1 člen 243, 243/2.
izpodbijanje dednega dogovora – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice
Dosledneje bi bilo, če bi tožniki v okviru tožbenega zahtevka postavili tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke v obsegu do ¼, kar pa glede na specifično situacijo, ki nastane v primeru razveljavitve dednega dogovora, ni bilo nujno potrebno. Ni aktualno vzpostavljati prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov v posledici razveljavljenega dednega dogovora, to je vknjižbe lastninske pravice na ime zapustnika do 1/4, saj ta delež tožnikom pripada (vsakemu do 1/12) že na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in je zato dopustno uveljavljati tudi zahtevek za neposredno vknjižbo lastninske pravice v korist tožnikov na podlagi sklepa o dedovanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nastane, ko delodajalec spremeni organizacijo (ukine delovno mesto), ne pa, ko o tem razmišlja oziroma ko spremenjeno organizacijo pripravlja. Šele od sprejema nove organizacije teče rok za podajo odpovedi.
zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.
ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je v tej zvezi mogoče smiselno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSV.
Na podlagi plačilnih list za mesece april, maj in junij 2011 je sodišče prve stopnje pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka predlagatelja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga napačno upoštevalo tudi celoten znesek regresa.
Ker so bile napake pri obračunu in izplačilu plač posledica nepravilno delujočega računalniškega programa, očitek tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je nestrokovno opravljala delo na delovnem mestu vodje finančno računovodske službe, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055505
ZIZ člen 29b, 29b/3, 61a, 61a/3. ZST-1A člen 34, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog - oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo takse za ugovor - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - vročitev odločitve sodišča o predlogu za oprostitev - seznanitev o pogojih za oprostitev plačila takse - ugovor se šteje za umaknjen
Ker sodišče o dolžničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za ugovor še ni odločilo, rok za plačilo sodne takse za ugovor, določen v plačilnem nalogu, še ni iztekel. Teči namreč začne šele prvi dan po vročitvi odločitve sodišča prve stopnje o prošnji za oprostitev plačila sodne takse, saj je dolžnica šele takrat seznanjena s pravilnostjo plačilnega naloga o obstoju taksne obveznosti oziroma s tem, da pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks niso podani.
aktivni družbenik – uveljavljanje terjatev družbe – materialno procesno vodstvo – zahtevek poroka
Tožnik ima kot aktivni družbenik, ki je že odgovarjal za dolgove svoje družbe, tudi pravico do uveljavljanja terjatev, ki so sicer pripadale izbrisani družbi.
Če je tožnik izpolnil obveznost kot porok in izvedel gradbena dela v višji vrednosti, kot je bilo določeno s pogodbo in to naloženo dolžniku, nima pravice zahtevati od dolžnika vračila vrednosti teh preplačanih gradbenih del, ima pa pravico zahtevati od upnika oziroma toženk, če takšnim gradbenim delom nista nasprotovali oziroma so bila izvršena v okviru pogodbenega dogovora.
OZ člen 275, 1028. SPZ člen 153. ZZZDR člen 56, 56/3.
zastavna pravica na nepremičnini – ustanovitev zastavne pravice za tuj dolg – - prodaja zastavljene nepremičnine - zakonita subrogacija
Zastavitelj oziroma realni dolžnik ne more zahtevati od osebnega dolžnika, da zavarovano terjatev plača sam ali da upnik najprej zahteva poplačilo iz premoženja dolžnika. Izvršbi s prodajo zastavljene stvari se lahko izogne le tako, da terjatev sam plača. S plačilom pa na podlagi subrogacije vstopi v položaj (izplačanega) hipotekarnega upnika in lahko od osebnega dolžnika zahteva povrnitev plačanega zneska. To velja tudi v primeru, ko zastavitelj ne plača zavarovane terjatve prostovoljno, temveč se hipotekarni upnik poplača iz izkupička od prisilne prodaje. Nanj torej na podlagi zakona preide izpolnjena terjatev, skupaj z vsemi ali samo nekaterimi stranskimi pravicami.
vrnitev premoženjskih pravic članov agrarnih skupnosti – taksna obveznost
ZPP in ZST-1 sta glede na ZVPAS kasnejša zakona in glede na to, da urejata plačevanje sodnih taks v pravdnem postopku, tudi lex specialis in derogirata določbo 71. člena ZDen, na katero se sklicuje pritožnik.
zamudna sodba - plača - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zamudna sodba, s katero je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačanih plač, se ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z navedbo, da tožnikove navedbe temeljijo na neresničnih podatkih, uveljavlja v pritožbi tožena stranka.
ZDR člen 31, 35, 92, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovednem roku po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavec dolžan spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in se vzdržati ravnanj, ki bi utegnila škodovati delodajalcu. Tožnik je s tem, ko je dve uri tedensko opravljal delo pri drugem delodajalcu brez soglasja tožene stranke, pri kateri je bil še zaposlen (v odpovednem roku), zagrešil kršitev po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub temu pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ni izpolnjen pogoj, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem niti do izteka odpovednega roka (tožena stranka bi tožnikovo ravnanje lahko sankcionirala z izdajo opozorila na izpolnjevanje obveznosti ali z disciplinsko sankcijo).
Toženka se v pritožbi ne more sklicevati na kršitev določila o popravi vloge iz 108. člena ZPP, da nesklepčnosti ni mogoče odpraviti s pozivom na popravo. Napačno uporabo te določbe bi namreč morala grajati takoj, ko je bilo to mogoče.