ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZSPJS člen 3, 3/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je morala zaradi zahteve Računskega sodišča RS spremeniti sistemizacijo delovnih mest, tako da je namesto delovnega mesta „vodja tajništva generalnega direktorja“, na katerem je delala tožnica, ki ni bilo skladno z ZSPJS, sistemizirala delovno mesto „poslovni sekretar VI“. Zaradi ukinitve njenega delovnega mesta je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožnica prejela odpoved s ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno, na novo sistemizirano delovno mesto.
Z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je bilo odločeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo, je bil tožnik neupravičeno obogaten, saj je s tem dnem odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka tožniku že izplačala. Tožena stranka je zato z nasprotno tožbo utemeljeno uveljavljala kondikcijski zahtevek, do zakonskih zamudnih obresti pa je upravičena od obvestila tožnika, da je prejeto odpravnino dolžan vrniti.
Bistveni del dogovora med strankam je bil v tem, da toženka prenese svoji nepremičnini v tožničino last, na račun tega pa si zagotovi stanovanje in potrebno oskrbo. Navedeno pomeni, da je šlo med pogodbenima strankama za dogovor o sklenitvi pogodbe z vzajemnimi obveznostmi oziroma da sta imeli v mislih takšno pogodbeno razmerje kot ga ureja preužitkarska pogodba. Toženka zato ob podpisu darilne pogodbe ni imela darilnega namena, ki je podlaga darilne pogodbe. Ker darilna pogodba ni imela podlage je nična.
ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je v tej zvezi mogoče smiselno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSV.
Na podlagi plačilnih list za mesece april, maj in junij 2011 je sodišče prve stopnje pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka predlagatelja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga napačno upoštevalo tudi celoten znesek regresa.
ZPP člen 154, 155, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
motenje posesti – odklop elektrike – ugovor pravice do posesti – pravdni stroški – obrazloženost odmere stroškov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Ker so bile napake pri obračunu in izplačilu plač posledica nepravilno delujočega računalniškega programa, očitek tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je nestrokovno opravljala delo na delovnem mestu vodje finančno računovodske službe, ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061139
ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZMZPP člen 4, 63. Bruseljska uredba I člen 5, 22/5, 60. ZPP člen 18, 18/1, 18/3. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom – Bruseljska uredba I
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
res transacta – sodna poravnava – primeren izvršilni naslov – zavrženje tožbe
Sodišče ne more zavreči tožbe s sklicevanjem, da gre za pravdo o predmetu, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, če je bil na podlagi sodne poravnave vložen predlog za izvršbo zavrnjen zaradi neprimernosti izvršilnega naslova. V primeru, da bi obveljala odločitev prvega sodišča o zavrženju tožbe, bi tožnik terjatve za katero trdi, da jo ima do toženke sploh ne mogel uveljaviti, torej bi se mu odreklo pravno varstvo. Šlo bi za protipravno stanje, ki ni dopustno.
Za odločanje o tožbenem zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po kolektivni pogodbi se uporabi materialno pravo (kolektivna pogodba), ki velja v času (nezakonitega) prenehanja delovnega razmerja in ne v času, ko postane odločitev o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pravnomočna.
gradnja na tujem zemljišču - poštenost graditelja - dobrovernost - uporaba pravnih pravil ODZ
Sodišča so morala pri uporabi pravil ODZ ugotavljati in presojati, ali so in v kakšni meri, v skladu s tedanjo socialistično družbeno ureditvijo in njenim pravnim redom. Pri presoji pravnih posledic takrat nastalih pravnih razmerij je zato treba navedena pravila uporabljati v kontekstu takratnih družbenih razmer in takratne sodne prakse, ki je od pravnih pravil odstopala, če niso bila v skladu s tedanjim družbenim in pravnim sistemom.
družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – dobra vera
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina
Priposestvovanje nepremičnine, ki je bila prej v družbeni lasti, je lahko začelo teči šele od prenehanja družbene lastnine dalje.
zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059773
ZZK-1 člen 243, 243/2.
izpodbijanje dednega dogovora – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice
Dosledneje bi bilo, če bi tožniki v okviru tožbenega zahtevka postavili tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke v obsegu do ¼, kar pa glede na specifično situacijo, ki nastane v primeru razveljavitve dednega dogovora, ni bilo nujno potrebno. Ni aktualno vzpostavljati prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov v posledici razveljavljenega dednega dogovora, to je vknjižbe lastninske pravice na ime zapustnika do 1/4, saj ta delež tožnikom pripada (vsakemu do 1/12) že na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in je zato dopustno uveljavljati tudi zahtevek za neposredno vknjižbo lastninske pravice v korist tožnikov na podlagi sklepa o dedovanju.
Sodišče prve stopnje je pritožnika oprostilo plačila sodnih taks, vendar taksna oprostitev učinkuje šele od vložitve predloga dalje. Ker pritožnik ni predlagal taksne oprostitve že v predlogu za obnovo postopka niti ni plačal sodne takse za to vlogo, je sodišče prve stopnje pravilno štelo predlog za obnovo postopka za umaknjenega.
stvarna pristojnost – uveljavljanje več zahtevkov iz različnih pogodb
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vsaka pogodba predstavlja načeloma svojo dejansko podlago.
ZDR člen 31, 35, 92, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovednem roku po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavec dolžan spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in se vzdržati ravnanj, ki bi utegnila škodovati delodajalcu. Tožnik je s tem, ko je dve uri tedensko opravljal delo pri drugem delodajalcu brez soglasja tožene stranke, pri kateri je bil še zaposlen (v odpovednem roku), zagrešil kršitev po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub temu pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ni izpolnjen pogoj, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem niti do izteka odpovednega roka (tožena stranka bi tožnikovo ravnanje lahko sankcionirala z izdajo opozorila na izpolnjevanje obveznosti ali z disciplinsko sankcijo).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0072841
SPZ člen 99.
povrnitev škode zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice – protipravno ravnanje - trditvena podlaga – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo – pomanjkljive trditve
Glede na to, da je že nasprotna stranka vzpodbujala tožnika k ustrezni dopolnitvi pomanjkljive trdivene podlage, le-ta pa se ni izkazala za odločilno šele na podlagi uporabe zakonske določbe, na katero tožnik tekom postopka ni bila dolžna računati, temveč je substanciranje protipravnosti ravnanja breme vsake stranke, ki se sklicuje na obstoj civilnega delikta, dolžnost materialnega procesnega vodstva sodišča ni segla tako daleč, da bi tožnika k dopolnitvi trditvene podlage morala še posebej pozivati, saj bi ravno takšno postopanje porušilo razpravno ravnotežje med strankama.
Če očitana dejanja objektivno predstavljajo dejanja vznemirjanja, katerih prepoved je bila naložena toženi stranki s pravnomočno sodbo, torej ugotavljanje (domnevnega) lastništva kot odločilnega dejstva za ugotovitev aktivne legitimacije tožnika za vtoževani zahtevek ni predmet dokaznega postopka v tej pravdi, saj je sodišče med istima strankama v drugi pravdi že pravnomočno odločilo, da tožena stranka ne sme vznemirjati lastninske pravice tožnika, ker je takšno vznemirjanje protipravno.
Kadar bi zaradi toženčevega (dolžnikovega) ravnanja/razpolaganja kasnejša ugotovitev pravice v sodbi izgubila ves pomen, je možno tudi zavarovanje „ugotovitve“ (ugotovitvene odločbe).
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055501
ZIZ člen 44, 44/3, 45, 45/4, 46. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 280.
ustavitev izvršbe – ločitvena pravica – začetek stečajnega postopka – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – konec izvršilnega postopka
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so namreč predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi, ko se lahko opravlja izvršba, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067887
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZPP člen 70, 70-6.
odškodninska odgovornost države – elementi civilnega delikta – protipravno ravnanje sodišča – izločitveni razlog – snemanje naroka
Odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP so predvsem okoliščine osebne narave, kot npr. prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov, pooblaščencev.
Sodnik lahko tako pri vodenju zapisnika o glavni obravnavi izbira med klasično in sodobnejšo metodo vodenja zapisnika, snemanje naroka pa ni pravica tožnika, pač pa se o tem odloči sodnik, ki vodi postopek.