ZDR člen 92, 92/2, 109. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker gre za prevzeme delavcev k drugemu delodajalcu po prejšnjih predpisih.
ZPIZ-1 člen 15, 16, 66, 66/3, 91, 92, 94, 97. ZS člen 3. Pravilnik o povrnitvi potnih stroškov v pravdnem postopku člen 9.
invalidnost – kmet – pravica do dela z omejitvami – enaka obravnava zavarovancev
Tožnik, zavarovan kot kmet, še lahko opravlja delo v okviru svoje dejavnosti v polnem delovnem času, vendar so potrebne omejitve pri delu. Ker mu ni mogoče priznati pravice do premestitve, ki bi jo zagotovil delodajalec, se mu prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti, v kateri bo opravljanje le-te organiziral sam.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZSPJS člen 3, 3/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je morala zaradi zahteve Računskega sodišča RS spremeniti sistemizacijo delovnih mest, tako da je namesto delovnega mesta „vodja tajništva generalnega direktorja“, na katerem je delala tožnica, ki ni bilo skladno z ZSPJS, sistemizirala delovno mesto „poslovni sekretar VI“. Zaradi ukinitve njenega delovnega mesta je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožnica prejela odpoved s ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno, na novo sistemizirano delovno mesto.
upravnik – čas sklenitve pogodbe – neupravičena obogatitev - zahtevek proti upravniku
Tožnica sama zatrjuje, da ima toženka položaj upravnika in s tem zastopnika etažnih lastnikov v večstanovanjski stavbi na naslovu M., tožnica pa položaj upravnika kotlovnice, v zvezi s stroški katere tožnica uveljavlja tožbeni zahtevek. Že iz tega razmerja izhaja, da tožnica ni zatrjevala in izkazala koristi na strani toženke v posledici opravljene storitve tožnice. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da so morebitno korist od opravljenih storitev lahko imeli zgolj etažni lastniki.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vmesna sodba
Delo v ugotovljenih okoliščinah: opremljanje hladilnih aparatov na tekočem traku, pri čemer posamezni delavec ne more nadzorovati premika transportnega traku in hitrega tempa dela, ki od delavca zahteva popolno zbranost in psihično in fizično obvladovanje situacije, je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Iz tega razloga za škodo, ki jo delavec utrpi pri takšnem delu, odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - omejitve pri delu - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnikovo ravnanje, to je opravljanje pleskarskih del, ki je bilo v nasprotju z omejitvami, določenimi z odločbo ZPIZ, da ne sme fizično obremenjevati desnega zapestja, da se ne sme prepogosto prepogibati v ledvenem delu in da mora delo opravljati pretežno sede, ne predstavlja odpovednega razloga po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za zlorabo bolniškega staleža, lahko pa predstavlja kakšen drug razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Najprej, kar je morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, je, da je bil toženec tisti, ki je poškodoval avtomobil. Če namreč sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Določba 215. čl. ZPP pride v poštev kadar se sodnik ne more zanesljivo opredeliti ali je neko dejstvo dokazano ali ni dokazano oziroma ali je krog indičnih dokazov zaključen tako, da se je z gotovostjo ugotovilo, da je toženec povzročitelj škode.
zamudna sodba - regres za letni dopust - neto znesek
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je tožniku od sicer pravilno določenih bruto zneskih regresa za letni dopust dosodilo tudi nominalno določene neto zneske tega regresa. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa, se ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo moral toženec od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, izračunani na podlagi davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu dohodnine.
Tožeča stranka mora tudi v primeru, ko je med postopkom obveznost izpolnjena, tožbo umakniti ter nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek.
ZDR člen 92, 92/2, 109. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker je šlo za prevzem delavca po določbah ZTPDR in ZDR/90.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003158
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1, 113a/3. ZPrCP člen 106, 106/3, 107, 107/8.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja – utemeljen sum – rok za vložitev predloga
Ker sta bila storilec in prekršek vožnje pod vplivom mamil s strani predlagateljice ugotovljena 23.2.2012, ko je predlagateljica prejela poročilo o toksikološki preiskavi, bi morala predlagateljica obdolžilni predlog skupaj s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja vložiti najkasneje 28.2.2012. Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek njegovega ugotavljanja, ni mogoče izključiti primere, ko bo o obstoju utemeljenega suma mogoče sklepati že na podlagi dejstev, obstoječih pred prejemom poročila o toksikološki preiskavi.
odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – odmera sankcij
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev za izrek stranske sankcije odvzema motornega vozila, ki je last pravne osebe, utemeljevalo v pretežnem delu tudi z odgovornostjo zakonitega zastopnika pravne osebe kot obdolženčevega očeta, ki naj bi obdolžencu omogočal uporabo motornih vozil, kar pa je najmanj neprimerno. Dejstvo, da ima obdolženec kot zaposleni delavec pri pravni osebi, ki se ukvarja s preprodajo motornih vozil, dostop do številnih vozil, po prepričanju pritožbenega sodišča kaže na to, da z odvzemom konkretnega vozila ne bo dosežen namen obdolženca izločiti iz cestnega prometa.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - trajajoča kršitev - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - zagovor - pisna obdolžitev - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Pri (neupravičenem) izostanku z dela gre za trajajočo kršitev delovnih obveznosti, tako da delodajalec ne more zamuditi roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ta ne začne teči, če in dokler se delavec ne vrne na delo.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 458, 458/1, 480, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
V obravnavanem primeru gre za gospodarski spor majhne vrednosti, glede na to, da se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odst. 495. čl. ZPP). V takšnem sporu izdano sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je bilo odločeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo, je bil tožnik neupravičeno obogaten, saj je s tem dnem odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka tožniku že izplačala. Tožena stranka je zato z nasprotno tožbo utemeljeno uveljavljala kondikcijski zahtevek, do zakonskih zamudnih obresti pa je upravičena od obvestila tožnika, da je prejeto odpravnino dolžan vrniti.
zapuščinski postopek – revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, za slednjega pa glede na določilo 34. člena ZNP velja, da revizija ni dovoljena razen, če zakon določa drugače.