Pooblastilo za zastopanje, ki je bilo priloženo odgovoru na tožbo, je v imenu tožene stranke pravilno podala vršilka dolžnosti izvršne direktorice. Na podlagi tega pooblastila je odvetnik v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo zamudne sodbe.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) konkretno zavezuje dolžnika kot predlagatelja nasprotne izvršbe, da navede, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo, saj je od tega dejstva odvisen odgovor na vprašanje, ali je takšen predlog vložen pravočasno.
Glede na to, da se s patentom lahko zavaruje le nov izum, določila 10. člena ZIL ni mogoče tolmačiti tako, da varuje prej razkriti izum istega izumitelja pred istim, kasneje (vendar znotraj dvanajst mesecev od razkritja) prijavljenim izumom s strani tega izumitelja. Pač pa to določilo pomeni, da izumitelju, ki je novost razkril na načine, navedene v tem členu, to razkritje določeno obdobje ne more škodovati. Oziroma poenostavljeno povedano, 10. člen ZIL ne varuje izumitelja samega pred seboj za isti izum, pač pa ga varuje pred morebitnimi zlorabami tretjih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - zamuda s plačilom - naknadno izplačilo plače
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je tožena stranka z zamudo izplačano plačo naknadno plačala, za mesec december takoj naslednji dan po prejemu opomina delavca.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1, 127.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved škodljivega ravnanja - policist - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje ni raziskalo vseh okoliščin dejanja, ki se tožniku očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana po 1. in 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR (da je tožnik ženi grozil, da jo bo ubil, da je v otroški sobi v pričo otrok zamahnil z nožem ipd), je nepopolno raziskalo dejansko stanje. Iz tega razloga je najmanj preuranjeno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o odpovedi, reintegracijo in reparacijo utemeljen.
prekinitev pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – objava oklica – objava sklepa o preizkusu terjatev
Za možnost nadaljevanja pravdnega postopka 2. odst. 301. člena ZFPPIPP določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – odmera sankcij
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev za izrek stranske sankcije odvzema motornega vozila, ki je last pravne osebe, utemeljevalo v pretežnem delu tudi z odgovornostjo zakonitega zastopnika pravne osebe kot obdolženčevega očeta, ki naj bi obdolžencu omogočal uporabo motornih vozil, kar pa je najmanj neprimerno. Dejstvo, da ima obdolženec kot zaposleni delavec pri pravni osebi, ki se ukvarja s preprodajo motornih vozil, dostop do številnih vozil, po prepričanju pritožbenega sodišča kaže na to, da z odvzemom konkretnega vozila ne bo dosežen namen obdolženca izločiti iz cestnega prometa.
verjetnost obstoja zatrjevane terjatve – razlog subjektivne nevarnosti – neznatna škoda
Iz pritožbenih navedb izhaja slabo finančno stanje druge tožene stranke oziroma njena prezadolženost, kar pa ni mogoče šteti za razlog subjektivne nevarnosti.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba predstavlja poseg oziroma omejitev lastninske pravice druge tožene stranke, kar že samo po sebi pomeni škodo zanjo.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja
Ker izjava, ki je bila podpisana s strani tožnika, ni izjava njegove prave volje, da mu pogodba o zaposlitvi sporazumno preneha, tožniku na njeni podlagi delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati.
Tožnica je bila glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zmožna opravljati dejavnost oddajanja nepremičnin v najem, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
stroški postopka – umik predloga za izvršbo – pritožbena novota
Tarifna številka 3100 se za odmero nagrade odvetniku uporabi le takrat, če pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, pri čemer je odločilno, ali je odvetnik v nadaljevanem pravdnem postopku na prvi stopnji opravil kakšna dodatna potrebna pravdna dejanja.
oprostitev plačila sodnih taks – uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
Ker je bila tožnica oproščena plačila sodnih taks, v pravdi pa je v celoti uspela, je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da je sodne takse dolžna plačati tožnica. Nepomembno je, da je bila tožnica plačila sodne takse za tožbo in sodbo oproščena v postopku po ZBPP in da je zaradi uspeha v pravdi pridobila premoženje.
Tožena stranka kot porok odgovarja le za izpolnitev temeljne pogodbene obveznosti ter za vsako povečanje obveznosti, ki bi nastala z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ni zakonita, ker ji tožena stranka ob podaji odpovedi ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki je bilo prosto in za tožnico ustrezno (na podlagi zmotne ocene, da to delovno mesto za tožnico ni ustrezno).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - pobotni ugovor - procesno pobotanje - zaslišanje strank
Če delodajalec delavcu, ki je pri njem zaposlen za nedoločen čas, ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne gre za kršitev zakonskih določb (tretjega odstavka 88. člena ZDR), zaradi česar bi bila odpoved nezakonita.
Ker je torej sodba o obdolžilnem predlogu postala pravnomočna pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, storilčeva pritožba ni dovoljena, saj zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, ni samostojne pritožbe. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je sodišče v izpodbijanem sklepu obdolžencu dalo napačen pravni pouk.
Z zahtevo, da se obnovi postopek, v katerem je toženec zunajzakonski partnerici tožnikovega očeta priznal pravico do vdovske pokojnine, tožnik ne uveljavlja nobene svoje pravice, ki bi mu šla na podlagi ZPIZ-1, zato je toženec zahtevo utemeljeno zavrgel.
Ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ima pravni učinek le v tem postopku.
identiteta stranke – zmota v imenu – očitna pisna napaka – ugovor – izvršilni naslov – obrazloženost ugovornih navedb
Sodišče lahko kadar koli popravi napako v imenu, če se s tem ne spreminja identiteta stranke in je nedvoumno jasno, da gre za eno in isto osebo.
Ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je potrebno konkretizirati tako, da se zatrjuje, da so bila plačila opravljena po izdaji izvršilnega naslova.