odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – odmera sankcij
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev za izrek stranske sankcije odvzema motornega vozila, ki je last pravne osebe, utemeljevalo v pretežnem delu tudi z odgovornostjo zakonitega zastopnika pravne osebe kot obdolženčevega očeta, ki naj bi obdolžencu omogočal uporabo motornih vozil, kar pa je najmanj neprimerno. Dejstvo, da ima obdolženec kot zaposleni delavec pri pravni osebi, ki se ukvarja s preprodajo motornih vozil, dostop do številnih vozil, po prepričanju pritožbenega sodišča kaže na to, da z odvzemom konkretnega vozila ne bo dosežen namen obdolženca izločiti iz cestnega prometa.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 458, 458/1, 480, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
V obravnavanem primeru gre za gospodarski spor majhne vrednosti, glede na to, da se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odst. 495. čl. ZPP). V takšnem sporu izdano sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
ZPIZ-1 člen 60, 63, 63/1-1, 67, 67/1, 67/1-1, 67/1-2, 81, 143. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63. Sporazum o seznamu telesnih okvar točka 2, poglavje VI.A, točka 3 poglavje VI.A.
Tožnik ima kot invalid II. kategorije, ki mu ni mogoče zagotoviti pravice do poklicne rehabilitacije, ker je na dan nastanka invalidnosti že dopolnil 50 let starosti, pravico do invalidske pokojnine.
Ker tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja na podlagi opravljanja dejavnosti v polovičnem delovnem času, temveč je bil ves čas zavarovan kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1 in je plačeval prispevke za poln delovni čas, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do delne pokojnine neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - zamuda s plačilom - naknadno izplačilo plače
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je tožena stranka z zamudo izplačano plačo naknadno plačala, za mesec december takoj naslednji dan po prejemu opomina delavca.
Tožnica je bila glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zmožna opravljati dejavnost oddajanja nepremičnin v najem, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1, 127.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved škodljivega ravnanja - policist - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje ni raziskalo vseh okoliščin dejanja, ki se tožniku očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana po 1. in 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR (da je tožnik ženi grozil, da jo bo ubil, da je v otroški sobi v pričo otrok zamahnil z nožem ipd), je nepopolno raziskalo dejansko stanje. Iz tega razloga je najmanj preuranjeno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o odpovedi, reintegracijo in reparacijo utemeljen.
Šele trditve o prihodkih na eni strani ter o odhodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička. Zgolj trditve, da tožeča stranka zahteva „neto“ zneske, ne zadostujejo.
ZPIZ-1 člen 15, 16, 66, 66/3, 91, 92, 94, 97. ZS člen 3. Pravilnik o povrnitvi potnih stroškov v pravdnem postopku člen 9.
invalidnost – kmet – pravica do dela z omejitvami – enaka obravnava zavarovancev
Tožnik, zavarovan kot kmet, še lahko opravlja delo v okviru svoje dejavnosti v polnem delovnem času, vendar so potrebne omejitve pri delu. Ker mu ni mogoče priznati pravice do premestitve, ki bi jo zagotovil delodajalec, se mu prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti, v kateri bo opravljanje le-te organiziral sam.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZSPJS člen 3, 3/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je morala zaradi zahteve Računskega sodišča RS spremeniti sistemizacijo delovnih mest, tako da je namesto delovnega mesta „vodja tajništva generalnega direktorja“, na katerem je delala tožnica, ki ni bilo skladno z ZSPJS, sistemizirala delovno mesto „poslovni sekretar VI“. Zaradi ukinitve njenega delovnega mesta je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožnica prejela odpoved s ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno, na novo sistemizirano delovno mesto.
identiteta stranke – zmota v imenu – očitna pisna napaka – ugovor – izvršilni naslov – obrazloženost ugovornih navedb
Sodišče lahko kadar koli popravi napako v imenu, če se s tem ne spreminja identiteta stranke in je nedvoumno jasno, da gre za eno in isto osebo.
Ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je potrebno konkretizirati tako, da se zatrjuje, da so bila plačila opravljena po izdaji izvršilnega naslova.
Glede na to, da se s patentom lahko zavaruje le nov izum, določila 10. člena ZIL ni mogoče tolmačiti tako, da varuje prej razkriti izum istega izumitelja pred istim, kasneje (vendar znotraj dvanajst mesecev od razkritja) prijavljenim izumom s strani tega izumitelja. Pač pa to določilo pomeni, da izumitelju, ki je novost razkril na načine, navedene v tem členu, to razkritje določeno obdobje ne more škodovati. Oziroma poenostavljeno povedano, 10. člen ZIL ne varuje izumitelja samega pred seboj za isti izum, pač pa ga varuje pred morebitnimi zlorabami tretjih.
URS člen 22. OZ člen 195. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 46, 296, 359. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 67/4, 70, 70/1, 70/2.
nasprotna izvršba - plačilo na podlagi sodbe – nepremoženjska škoda - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi – pošteni prejemnik – prijava terjatve v stečajnem postopku - enako varstvo upnikov v stečaju istega dolžnika - prednostna terjatev
Sodišče druge stopnje se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da določilo 195. člena OZ pri odločanju o nasprotni izvršbi ni treba uporabiti, saj taka razlaga ni skladna s pravico do enakega varstva pravic (22. člena Ustave). Nedopustno bi bilo nuditi različno sodno varstvo za primere neupravičene obogatitve, ko je do prehoda premoženja brez temelja prišlo zunaj postopka, in za primere prehoda v okviru izvršilnega postopka zaradi prisilne izvršbe (primerjaj stališče v 12. točki obrazložitve Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-270/01 z dne 19. 2. 2004 o dolžnosti sodišča, da glede instituta nasprotne izvršbe zavzame ustavnoskladno razlago, primerjaj tudi Sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 4020/2005 z dne 19. 10. 2005). V postopku nasprotne izvršbe se namreč ne nudi drugega sodnega varstva, kakršno bi se sicer uveljavljalo v pravdnem postopku glede neupravičene obogatitve. Zakonodajalec je zgolj iz razloga ekonomičnosti predpisal obvezen poenostavljen postopek, ki se ga lahko predlaga v roku leta dni po končanem izvršilnem postopku (drugi in četrti odstavek 67. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo vtoževane zneske iz naslova regresa za letni dopust in neizplačane plače oziroma razlike v neizplačani plači, ker je ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožnice iz teh pravnih naslovov ni poravnala oziroma ni poravnala v celoti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53.
izvedenina - neposredno izplačilo nagrade
Od začetka veljavnosti Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (21. 1. 2012) se nagrada in stroški izvedencu lahko nakažejo le neposredno na njegov račun, zato je izvedenec nakazilo stroškov neutemeljeno zahteval na račun zastopnika.
ZDSS-1 člen 61, 62. ZZVZZ člen 81, 81/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/4-2, 233, 233/1, 234, 244.
bolniški stalež – izvedba dokazov
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo le na podlagi listin v sodnem spisu in zavrnilo ostale dokazne predloge. Ker sta tožničino zdravstveno stanje in delovna zmožnost od 2. 6. 2011 dalje neugotovljena in o tem obstajata dve nasprotni mnenji, bo sodišče v ponovljenem postopku izvedlo ustrezne dokaze za ugotovitev tožničinega zdravstvenega stanja.
vročanje vabila na zaslišanje – subsidiarna uporaba ZUP
Obdolžencu je bilo še pred sodnimi počitnicami (13.7.2011) puščeno obvestilo o poslanem vabilu za zaslišanje, ki je bilo določeno za dne 22.8.2011, torej po sodnih počitnicah. Neutemeljen je očitek, da vabilo ne bi smelo biti vročeno, saj je bilo s sodišča odpravljeno pred pričetkom sodnih počitnic, obdolženi pa zgolj zaradi tega, ker mu je bilo vabilo na zaslišanje puščeno v hišnem predalčniku še v času sodnih počitnic (29.7.2011) ni utrpel nobene posledice, saj je bil datum zaslišanja določen po sodnih počitnicah.
izobraževanje - pogodba o izobraževanju - vračilo stroškov izobraževanja
Določba v pogodbi o izobraževanju, da mora tožena stranka šolanje zaključiti do konca leta 2007, je jasna in ne potrebuje razlage. Ker tožena stranka tega ni storila, ampak je celo pogodbo o zaposlitvi predčasno odpovedala, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške šolanja.