Tožena stranka kot porok odgovarja le za izpolnitev temeljne pogodbene obveznosti ter za vsako povečanje obveznosti, ki bi nastala z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ni zakonita, ker ji tožena stranka ob podaji odpovedi ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki je bilo prosto in za tožnico ustrezno (na podlagi zmotne ocene, da to delovno mesto za tožnico ni ustrezno).
zamudna sodba - regres za letni dopust - neto znesek
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je tožniku od sicer pravilno določenih bruto zneskih regresa za letni dopust dosodilo tudi nominalno določene neto zneske tega regresa. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa, se ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo moral toženec od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, izračunani na podlagi davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu dohodnine.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 458, 458/1, 480, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
V obravnavanem primeru gre za gospodarski spor majhne vrednosti, glede na to, da se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odst. 495. čl. ZPP). V takšnem sporu izdano sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Tožnica je bila glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zmožna opravljati dejavnost oddajanja nepremičnin v najem, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
Ker tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja na podlagi opravljanja dejavnosti v polovičnem delovnem času, temveč je bil ves čas zavarovan kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1 in je plačeval prispevke za poln delovni čas, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do delne pokojnine neutemeljen.
zapuščinski postopek – revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, za slednjega pa glede na določilo 34. člena ZNP velja, da revizija ni dovoljena razen, če zakon določa drugače.
URS člen 22. OZ člen 195. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 46, 296, 359. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 67/4, 70, 70/1, 70/2.
nasprotna izvršba - plačilo na podlagi sodbe – nepremoženjska škoda - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi – pošteni prejemnik – prijava terjatve v stečajnem postopku - enako varstvo upnikov v stečaju istega dolžnika - prednostna terjatev
Sodišče druge stopnje se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da določilo 195. člena OZ pri odločanju o nasprotni izvršbi ni treba uporabiti, saj taka razlaga ni skladna s pravico do enakega varstva pravic (22. člena Ustave). Nedopustno bi bilo nuditi različno sodno varstvo za primere neupravičene obogatitve, ko je do prehoda premoženja brez temelja prišlo zunaj postopka, in za primere prehoda v okviru izvršilnega postopka zaradi prisilne izvršbe (primerjaj stališče v 12. točki obrazložitve Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-270/01 z dne 19. 2. 2004 o dolžnosti sodišča, da glede instituta nasprotne izvršbe zavzame ustavnoskladno razlago, primerjaj tudi Sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 4020/2005 z dne 19. 10. 2005). V postopku nasprotne izvršbe se namreč ne nudi drugega sodnega varstva, kakršno bi se sicer uveljavljalo v pravdnem postopku glede neupravičene obogatitve. Zakonodajalec je zgolj iz razloga ekonomičnosti predpisal obvezen poenostavljen postopek, ki se ga lahko predlaga v roku leta dni po končanem izvršilnem postopku (drugi in četrti odstavek 67. člena ZIZ).
ZDR člen 6.a, 42, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - mobbing - nadurno delo - plačilo za delo
V kolikor je tožnica po tem, ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, še naprej opravljala dela (ali večino del), kot jih je opravljala na prejšnjem, čeprav drugače imenovanem delovnem mestu, ni mogoče zaključiti, da je v resnici prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
oprostitev plačila sodnih taks – uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
Ker je bila tožnica oproščena plačila sodnih taks, v pravdi pa je v celoti uspela, je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da je sodne takse dolžna plačati tožnica. Nepomembno je, da je bila tožnica plačila sodne takse za tožbo in sodbo oproščena v postopku po ZBPP in da je zaradi uspeha v pravdi pridobila premoženje.
vročanje vabila na zaslišanje – subsidiarna uporaba ZUP
Obdolžencu je bilo še pred sodnimi počitnicami (13.7.2011) puščeno obvestilo o poslanem vabilu za zaslišanje, ki je bilo določeno za dne 22.8.2011, torej po sodnih počitnicah. Neutemeljen je očitek, da vabilo ne bi smelo biti vročeno, saj je bilo s sodišča odpravljeno pred pričetkom sodnih počitnic, obdolženi pa zgolj zaradi tega, ker mu je bilo vabilo na zaslišanje puščeno v hišnem predalčniku še v času sodnih počitnic (29.7.2011) ni utrpel nobene posledice, saj je bil datum zaslišanja določen po sodnih počitnicah.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) konkretno zavezuje dolžnika kot predlagatelja nasprotne izvršbe, da navede, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo, saj je od tega dejstva odvisen odgovor na vprašanje, ali je takšen predlog vložen pravočasno.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odložitev izjave o preizkusu terjatev - zaključek postopka osebnega stečaja
Začetek postopka odpusta obveznosti izključuje zaključek postopka osebnega stečaja v smislu določbe 1. odstavka 378. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Zato tudi določbe 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP, po kateri se v primeru izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ne opravi preizkus terjatev, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Poleg tega v primeru izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka z odpustom obveznosti, odpust obveznosti ne učinkuje za vse terjatve. Ne učinkuje za prednostne terjatve iz 1. odstavka 21. člena in iz 1. odstavka 390. člena ZFPPIPP.
stroški postopka – umik predloga za izvršbo – pritožbena novota
Tarifna številka 3100 se za odmero nagrade odvetniku uporabi le takrat, če pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, pri čemer je odločilno, ali je odvetnik v nadaljevanem pravdnem postopku na prvi stopnji opravil kakšna dodatna potrebna pravdna dejanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - omejitve pri delu - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnikovo ravnanje, to je opravljanje pleskarskih del, ki je bilo v nasprotju z omejitvami, določenimi z odločbo ZPIZ, da ne sme fizično obremenjevati desnega zapestja, da se ne sme prepogosto prepogibati v ledvenem delu in da mora delo opravljati pretežno sede, ne predstavlja odpovednega razloga po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za zlorabo bolniškega staleža, lahko pa predstavlja kakšen drug razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pravni interes upravičenca do pritožbe – nedovoljena pritožba
V skladu z določbo drugega odstavka 150. člena ZP-1 je zoper sodbo o prekršku dovoljena le pritožba, ki je v korist obdolženca. Glede na to, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo obdolžilni predlog Postaje prometne policije zoper obdolženca zaradi prekrška po določbi 4. točke petega odstavka 105. člena ZPrCP zavrnilo, je takšna odločitev obdolžencu v korist in za pritožbo zoper takšno sodbo nima pravnega interesa.