Ker tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja na podlagi opravljanja dejavnosti v polovičnem delovnem času, temveč je bil ves čas zavarovan kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1 in je plačeval prispevke za poln delovni čas, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do delne pokojnine neutemeljen.
izobraževanje - pogodba o izobraževanju - vračilo stroškov izobraževanja
Določba v pogodbi o izobraževanju, da mora tožena stranka šolanje zaključiti do konca leta 2007, je jasna in ne potrebuje razlage. Ker tožena stranka tega ni storila, ampak je celo pogodbo o zaposlitvi predčasno odpovedala, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške šolanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - zamuda s plačilom - naknadno izplačilo plače
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je tožena stranka z zamudo izplačano plačo naknadno plačala, za mesec december takoj naslednji dan po prejemu opomina delavca.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja
Ker izjava, ki je bila podpisana s strani tožnika, ni izjava njegove prave volje, da mu pogodba o zaposlitvi sporazumno preneha, tožniku na njeni podlagi delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati.
ZDR člen 92, 92/2, 109. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker gre za prevzeme delavcev k drugemu delodajalcu po prejšnjih predpisih.
Z zahtevo, da se obnovi postopek, v katerem je toženec zunajzakonski partnerici tožnikovega očeta priznal pravico do vdovske pokojnine, tožnik ne uveljavlja nobene svoje pravice, ki bi mu šla na podlagi ZPIZ-1, zato je toženec zahtevo utemeljeno zavrgel.
Ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ima pravni učinek le v tem postopku.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 458, 458/1, 480, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
V obravnavanem primeru gre za gospodarski spor majhne vrednosti, glede na to, da se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odst. 495. čl. ZPP). V takšnem sporu izdano sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – razpolaganje s stvarjo med pravdo
Vprašanje relativne neveljavnosti nadaljnje razpolage s stvarjo (med samo pravdo), katere vračilo uveljavlja nujni dedič zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni predhodno vprašanje.
verjetnost obstoja zatrjevane terjatve – razlog subjektivne nevarnosti – neznatna škoda
Iz pritožbenih navedb izhaja slabo finančno stanje druge tožene stranke oziroma njena prezadolženost, kar pa ni mogoče šteti za razlog subjektivne nevarnosti.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba predstavlja poseg oziroma omejitev lastninske pravice druge tožene stranke, kar že samo po sebi pomeni škodo zanjo.
zapuščinski postopek – revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, za slednjega pa glede na določilo 34. člena ZNP velja, da revizija ni dovoljena razen, če zakon določa drugače.
ZDSS-1 člen 61, 62. ZZVZZ člen 81, 81/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/4-2, 233, 233/1, 234, 244.
bolniški stalež – izvedba dokazov
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo le na podlagi listin v sodnem spisu in zavrnilo ostale dokazne predloge. Ker sta tožničino zdravstveno stanje in delovna zmožnost od 2. 6. 2011 dalje neugotovljena in o tem obstajata dve nasprotni mnenji, bo sodišče v ponovljenem postopku izvedlo ustrezne dokaze za ugotovitev tožničinega zdravstvenega stanja.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - trajajoča kršitev - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - zagovor - pisna obdolžitev - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Pri (neupravičenem) izostanku z dela gre za trajajočo kršitev delovnih obveznosti, tako da delodajalec ne more zamuditi roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ta ne začne teči, če in dokler se delavec ne vrne na delo.
URS člen 22. OZ člen 195. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 46, 296, 359. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 67/4, 70, 70/1, 70/2.
nasprotna izvršba - plačilo na podlagi sodbe – nepremoženjska škoda - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi – pošteni prejemnik – prijava terjatve v stečajnem postopku - enako varstvo upnikov v stečaju istega dolžnika - prednostna terjatev
Sodišče druge stopnje se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da določilo 195. člena OZ pri odločanju o nasprotni izvršbi ni treba uporabiti, saj taka razlaga ni skladna s pravico do enakega varstva pravic (22. člena Ustave). Nedopustno bi bilo nuditi različno sodno varstvo za primere neupravičene obogatitve, ko je do prehoda premoženja brez temelja prišlo zunaj postopka, in za primere prehoda v okviru izvršilnega postopka zaradi prisilne izvršbe (primerjaj stališče v 12. točki obrazložitve Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-270/01 z dne 19. 2. 2004 o dolžnosti sodišča, da glede instituta nasprotne izvršbe zavzame ustavnoskladno razlago, primerjaj tudi Sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 4020/2005 z dne 19. 10. 2005). V postopku nasprotne izvršbe se namreč ne nudi drugega sodnega varstva, kakršno bi se sicer uveljavljalo v pravdnem postopku glede neupravičene obogatitve. Zakonodajalec je zgolj iz razloga ekonomičnosti predpisal obvezen poenostavljen postopek, ki se ga lahko predlaga v roku leta dni po končanem izvršilnem postopku (drugi in četrti odstavek 67. člena ZIZ).
Najprej, kar je morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, je, da je bil toženec tisti, ki je poškodoval avtomobil. Če namreč sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Določba 215. čl. ZPP pride v poštev kadar se sodnik ne more zanesljivo opredeliti ali je neko dejstvo dokazano ali ni dokazano oziroma ali je krog indičnih dokazov zaključen tako, da se je z gotovostjo ugotovilo, da je toženec povzročitelj škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - pobotni ugovor - procesno pobotanje - zaslišanje strank
Če delodajalec delavcu, ki je pri njem zaposlen za nedoločen čas, ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne gre za kršitev zakonskih določb (tretjega odstavka 88. člena ZDR), zaradi česar bi bila odpoved nezakonita.
Ker je torej sodba o obdolžilnem predlogu postala pravnomočna pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, storilčeva pritožba ni dovoljena, saj zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, ni samostojne pritožbe. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je sodišče v izpodbijanem sklepu obdolžencu dalo napačen pravni pouk.
pravni interes upravičenca do pritožbe – nedovoljena pritožba
V skladu z določbo drugega odstavka 150. člena ZP-1 je zoper sodbo o prekršku dovoljena le pritožba, ki je v korist obdolženca. Glede na to, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo obdolžilni predlog Postaje prometne policije zoper obdolženca zaradi prekrška po določbi 4. točke petega odstavka 105. člena ZPrCP zavrnilo, je takšna odločitev obdolžencu v korist in za pritožbo zoper takšno sodbo nima pravnega interesa.