Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
KZ-1 člen 325, 325/1, 49, 49/3. ZKP člen 437, 422, 548, 277, 277/1, 277/1-3. ZVCP člen 32, 32/2. ZP-1 člen 12. ZSKZDČEU člen 23.
zavrženje obtožnega predloga - evropski nalog za prijetje in predajo
Nedosegljivost obdolženca, katerega naslov v tujini je znan, zaradi zavračanja tuje države za sodelovanje ker šteje, da gre za že razsojeno zadevo, ker je bil obdolženi za isti historičen dogodek že kaznovan z globo za prekršek, ki jo je plačal ni razlog, da zoper obdolženega ne bi bili uporabljeni ukrepi za zagotovitev njegove navzočnosti v postopku.
družbena lastnina – vknjižba lastninske pravice na Republiko Slovenijo – Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - nasledstvo držav
V obravnavani zadevi ne gre za lastninjenje na podlagi ZLNDL, ampak je predmet vpisa nepremičnina, ki je v last Republike Slovenije prešla na podlagi tretjega odstavka 1. točke Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter 1. člena, prvega odstavka 6. člena in 9. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v skladu z načeli mednarodnega prava o nasledstvu držav glede državnega premoženja, vsebovanimi v 18. členu dunajske konvencije o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov iz leta 1983.
premoženje pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku – prekinitev izvršilnega postopka – napotitev upnika – predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem
Upniki nepremičninske izvršbe so v okviru dispozicij, ki jih daje 444.a člen ZFPPIPP, samostojne stranke in ima vsak upnik možnost predlagati stečaj, zato lahko posledično sodišče prve stopnje tudi vsakega upnika napoti, da predlaga uvedbo stečajnega postopka. Če do predloga uvedbe stečajnega postopka ne bo prišlo, bodo nastopile pravne posledice ustavitve izvršilnega postopka.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev, s katerimi tožena stranka napada dokazno oceno zaslišanih prič in izvedenih lastninskih dokazov, saj z njimi napada ugotovljeno dejansko stanje, kar pa glede na določbo 1. odst. 458. člena ZPP v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno.
Čeprav toženec predlaga izvedbo dokaza z izvedencem, sodišče brez predloga stranke ni dolžno opraviti glavne obravnave. Če sicer sporno dejstvo ni pomembno za odločitev, pa obravnave ni dolžno razpisati niti po uradni dolžnosti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vmesna sodba
Delo v ugotovljenih okoliščinah: opremljanje hladilnih aparatov na tekočem traku, pri čemer posamezni delavec ne more nadzorovati premika transportnega traku in hitrega tempa dela, ki od delavca zahteva popolno zbranost in psihično in fizično obvladovanje situacije, je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Iz tega razloga za škodo, ki jo delavec utrpi pri takšnem delu, odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
Pooblastilo za zastopanje, ki je bilo priloženo odgovoru na tožbo, je v imenu tožene stranke pravilno podala vršilka dolžnosti izvršne direktorice. Na podlagi tega pooblastila je odvetnik v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo zamudne sodbe.
ZDR člen 11, 11/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - razsodnost - izvedensko mnenje
Kadar gre za dvom, da je bila razsodnost pri nedopustnih ravnanjih, ki se delavcu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi morebitnega obstoja duševnih motenj delno ali v celoti omejena, mora sodišče prve stopnje ta dvom odstraniti s strokovnim mnenjem ustreznega izvedenca medicinske stroke (psihiatra). O razsodnosti ne more sklepati sodišče sámo, saj za to ne razpolaga s strokovnim znanjem.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53.
izvedenina - neposredno izplačilo nagrade
Od začetka veljavnosti Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (21. 1. 2012) se nagrada in stroški izvedencu lahko nakažejo le neposredno na njegov račun, zato je izvedenec nakazilo stroškov neutemeljeno zahteval na račun zastopnika.
Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo vtoževane zneske iz naslova regresa za letni dopust in neizplačane plače oziroma razlike v neizplačani plači, ker je ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožnice iz teh pravnih naslovov ni poravnala oziroma ni poravnala v celoti.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
ZDR člen 92, 92/2, 109. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker gre za prevzeme delavcev k drugemu delodajalcu po prejšnjih predpisih.
Z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je bilo odločeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo, je bil tožnik neupravičeno obogaten, saj je s tem dnem odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka tožniku že izplačala. Tožena stranka je zato z nasprotno tožbo utemeljeno uveljavljala kondikcijski zahtevek, do zakonskih zamudnih obresti pa je upravičena od obvestila tožnika, da je prejeto odpravnino dolžan vrniti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - zamuda s plačilom - naknadno izplačilo plače
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je tožena stranka z zamudo izplačano plačo naknadno plačala, za mesec december takoj naslednji dan po prejemu opomina delavca.
Ker tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja na podlagi opravljanja dejavnosti v polovičnem delovnem času, temveč je bil ves čas zavarovan kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1 in je plačeval prispevke za poln delovni čas, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do delne pokojnine neutemeljen.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odložitev izjave o preizkusu terjatev - zaključek postopka osebnega stečaja
Začetek postopka odpusta obveznosti izključuje zaključek postopka osebnega stečaja v smislu določbe 1. odstavka 378. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Zato tudi določbe 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP, po kateri se v primeru izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ne opravi preizkus terjatev, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Poleg tega v primeru izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka z odpustom obveznosti, odpust obveznosti ne učinkuje za vse terjatve. Ne učinkuje za prednostne terjatve iz 1. odstavka 21. člena in iz 1. odstavka 390. člena ZFPPIPP.
Tožena stranka kot porok odgovarja le za izpolnitev temeljne pogodbene obveznosti ter za vsako povečanje obveznosti, ki bi nastala z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi.