CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071385
ZPP člen 154, 311. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
obrazloženost odločitve o pravdnih stroških javno priobčevanje fonogramov – mesečno poročanje o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
ZGD-1 člen 12, 13. ZZelP člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/1-17, 11a, 11c.
firma – načelo resničnosti firme – dejavnost gospodarjenja z železniško infrastrukturo – upravljavec javne železniške infrastrukture
S 13. členom ZGD-1 je uzakonjeno načelo resničnosti firme. To pomeni, da mora firma družbe obsegati samo resnične značilnosti (lastnosti) družbe in da ne sme obsegati zavajajočih sestavin, ki bi lahko zavajale poslovne partnerje družbe oziroma druge subjekte na trgu, na katerem družba posluje.
Z vpisom predlagane firme „Železniško gospodarstvo LJ d.o.o.“ pri pritožniku bi predlagana firma vzbujala napačen vtis da gre prav za družbo, ki jo opredeljuje 11.c člen ZZelP.
ZDR člen 204, 204/2. ZPIZ-1 člen 279, 280, 280/1, 280/2, 280/3.
zavarovalna doba s povečanjem - prispevki - sodno varstvo
Tožnik je postavil svoj zahtevek za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem pri toženi stranki. Ker je tožbo glede na ta zahtevek vložil prepozno, to je po poteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.
vrnitev preplačila - plača - božičnica - neupravičena obogatitev - pošteni pridobitelj - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - pogodba o zaposlitvi za pomorščake - sindikat - predsednik sindikata
Pravna podlaga za vračilo neupravičenih izplačil iz naslova preveč izplačane plače (vključno z božičnico) in porabe s plačilno kartico je določba prvega odstavka 190. člena OZ. Toženec je bil brez pravnega temelja na škodo tožeče stranke obogaten za znesek neutemeljeno izplačane plače in božičnice in iz naslova neupravičene uporabe plačilne kartice, zato je prejeti znesek tožeči stranki dolžan vrniti. Glede na to, da toženec pri neupravičeni pridobitvi ni bil nepošten, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od dneva vložitve tožbe.
odpoved dediščini – odpoved v korist določenega dediča – izjava o odstopu svojega dednega deleža
Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna. Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.
priposestvovanje – dobra vera – dedovanje nepremičnin
Vknjižen solastni delež spornih nepremičnin je pravni prednik tožnikov pridobil z dedovanjem – tu dobrovernosti ni oziroma ni pomembna.
Dokaz, da posestnik ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, ima lahko za posledico zgolj to, da je posestnik potisnjen v položaj, ko mora dokazovati svojo dobrovernost, ali povedano drugače; glede na neizpodbitno domnevo, da je vedel, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan nekdo drug mora pojasniti in dokazati, da je (bil) kljub tej neizpodbitno domnevani vednosti vendarle dobroveren (domneva, da je tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi, tudi lastnik nepremičnine, je namreč relativna).
nadaljevanje izvršbe – potrjena prisilna poravnava – razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – konec izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, po kateri se nadaljuje pravdni postopek, ni imelo zakonske podlage za nadaljnje odločanje v izvršilnem postopku, torej niti za izdajo sklepa o prekinitvi dovoljene izvršbe niti za odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka z izpodbijanim sklepom.
neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe – plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi
Glede na pravnomočni zaključek izvršilnega postopka sodišče prve stopnje ne more odločati o zatrjevanih nepravilnostih v izvršilnem postopku, tožena stranka pa z opravljeno izvršbo ni bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke, saj je bila izvršba opravljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi.
odmera preživnine – spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev – ponovna presoja porazdeljenosti preživninskega bremena
Ob občutno zvišanih mesečnih prejemkih na strani obeh preživninskih zavezancev je edino mogoč zaključek, da so se glede na stanje ob določitvi preživnine razmere na strani obeh preživninskih zavezancev spremenile v smislu 132. člena ZZZDR. Spremenjene razmere na strani obeh preživninskih zavezancev narekujejo ponovno presojo porazdeljenosti preživninskega bremena med tožnikom in materjo mladoletnih toženk ob upoštevanju 129. člena ZZZDR.
civilna kazen – naklep – huda malomarnost – okoliščine primera – kršitev avtorske pravice - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v zadevno pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namenoma ali iz hude malomarnosti.
hipotekarna tožba - zastavna pravica, pridobljena pred uveljavitvijo SPZ-ja
V skladu z ureditvijo po ZTLR uveljavljanje poplačilne pravice s t. i. hipotekarno tožbo ni bilo časovno omejeno. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo tudi na drugi odstavek 266. člena SPZ, s katerim je določeno, da zastavne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ-ja, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074329
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 7, 212. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – protipravnost – skrbnost dobrega poslovodje – navadna škoda – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka bi morala o poslovanju tožeče stranke v tistem času ponuditi več informacij, predvsem o načinu poslovanja, številu zaposlenih, načinu dela (morebitno terensko delo) in podobno, s čimer bi lahko ovrgla trditve tožeče stranke, da je bila poraba sredstev tožeče stranke neutemeljena. Šele nato bi sodišče prve stopnje lahko izvajalo nadaljnji dokazni postopek, da bi se prepričalo o utemeljenosti porabe gotovinskih sredstev tožeče stranke in ali so bila le ta porabljena v zvezi z dejavnostjo družbe. Trditveno breme, da je ravnala v svojstvu družbe, je bilo na toženi stranki.
Za profesionalno osebo – poslovodjo družbe z omejeno odgovornostjo se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitev, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena.
ZEN člen 8, 48, 48/6. ZZK-1 člen 3, 3-5, 31, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 108, 180, 180/1.
spor o lastninski pravici na delu parcele – oblikovanje zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – določnost zahtevka – izdelava elaborata parcelacije – navedba rezervirane parcelne številke nepremičnine
Tožeča stranka bi morala pred ali med pravdo naročiti oziroma predlagati izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bilo jasno, na kateri parceli, razvidni iz elaborata, tožnica zatrjuje lastninsko pravico. Predmet lastninske pravice na nepremičnini je namreč (lahko le) parcela.
OZ člen 147, 147/1, 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3. ZVZD člen 5, 6, 8.
nevarna dejavnost – odgovornost za škodo, nastalo pri opravljanju nevarne dejavnosti
Izvajanje vzdrževalnih del na cevovodu, po katerem se pretaka fenol visoke koncentracije, je nevarna dejavnost. Ker so se vzdrževalna dela vedno izvajala na delujočem cevovodu, je popravilo cevovoda v delujočem stanju abstrakten dejanski stan, ki ga je treba upoštevati pri presoji, ali gre za nevarno dejavnost ali ne.
133. člen ZPP ne predpisuje, da je moč pravni osebi pisanje pravilno vročiti zgolj z njegovo vročitvijo osebi, ki je pooblaščena za sprejem. Delavec v smislu navedenega člena je torej lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnemkoli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršenkoli posel.
OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/2, 353, 353/1, 353/2. KZ člen 325, 325/2.
zastaranje – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja
Določbi prvega in drugega odstavka 353. člena OZ varujeta oškodovanca pred možnostjo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral, še preden bi zastaral kazenski postopek. Pravica oškodovanca, da uveljavlja odškodnino v skladu s določbo 353. člena OZ ni omejena le na zahtevek do neposrednega povzročitelja, temveč lahko oškodovanec uveljavlja odškodnino tudi od druge odgovorne osebe.