avtorski honorar – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – ekscepcio illegalis - civilna kazen - posredovanje podatkov o honorarjih izvajalcev
Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, natančneje v primeru, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del.
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov . V 82. členu ZASP govori o pravici do vpogleda v evidence z namenom ugotovitve, kakšen dohodek je bil ustvarjen iz uporabe avtorskih del, vendar na podlagi te določbe ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo odhodek in ne dohodka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 432, 432-1, 438, 439, 439/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba družbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – dopustne pritožbene novote
Subjekt vpisa ima kot udeleženec izbrisnega postopka, ki ga vodi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, pravico do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi, da obstaja izbrisni razlog, ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor proti začetku postopka izbrisa. Zato tista pravna oseba, nad katero se vodi postopek izbrisa in ki je ugovor vložila, sodišče prve stopnje pa ga je kot neutemeljenega zavrnilo, ne more imeti slabšega procesnega položaja od tiste pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, ki ugovora ni vložila. To pa pomeni, da so tudi trditve o dejstvih, ki jih navede v pritožbi in dokazi, ki jih predloži za dokazovanje, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, dopustne pritožbene novote.
neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe – plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi
Glede na pravnomočni zaključek izvršilnega postopka sodišče prve stopnje ne more odločati o zatrjevanih nepravilnostih v izvršilnem postopku, tožena stranka pa z opravljeno izvršbo ni bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke, saj je bila izvršba opravljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi.
ZEN člen 8, 48, 48/6. ZZK-1 člen 3, 3-5, 31, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 108, 180, 180/1.
spor o lastninski pravici na delu parcele – oblikovanje zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – določnost zahtevka – izdelava elaborata parcelacije – navedba rezervirane parcelne številke nepremičnine
Tožeča stranka bi morala pred ali med pravdo naročiti oziroma predlagati izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bilo jasno, na kateri parceli, razvidni iz elaborata, tožnica zatrjuje lastninsko pravico. Predmet lastninske pravice na nepremičnini je namreč (lahko le) parcela.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074329
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 7, 212. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – protipravnost – skrbnost dobrega poslovodje – navadna škoda – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka bi morala o poslovanju tožeče stranke v tistem času ponuditi več informacij, predvsem o načinu poslovanja, številu zaposlenih, načinu dela (morebitno terensko delo) in podobno, s čimer bi lahko ovrgla trditve tožeče stranke, da je bila poraba sredstev tožeče stranke neutemeljena. Šele nato bi sodišče prve stopnje lahko izvajalo nadaljnji dokazni postopek, da bi se prepričalo o utemeljenosti porabe gotovinskih sredstev tožeče stranke in ali so bila le ta porabljena v zvezi z dejavnostjo družbe. Trditveno breme, da je ravnala v svojstvu družbe, je bilo na toženi stranki.
Za profesionalno osebo – poslovodjo družbe z omejeno odgovornostjo se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitev, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071900
SPZ člen 18, 48.
zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino – povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – vrnitveni princip - skupno premoženje
Toženka dolguje tožniku samo toliko, kolikor je zaradi vlaganj njena nepremičnina več vredna, ne pa vsega, kar je tožnik dal oziroma prispeval s svojim delom in sredstvi. Tako po 48. členu SPZ, kot po določbah o neupravičeni pridobitvi iz OZ oziroma prejšnjega ZOR, velja za tovrstne zahtevke obogatitveni in ne vrnitveni princip. Vrednost dosežene koristi oziroma večvrednost nepremičnine pa ni nujno enaka vrednosti izvršenih vlaganj.
nadaljevanje izvršbe – potrjena prisilna poravnava – razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – konec izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, po kateri se nadaljuje pravdni postopek, ni imelo zakonske podlage za nadaljnje odločanje v izvršilnem postopku, torej niti za izdajo sklepa o prekinitvi dovoljene izvršbe niti za odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka z izpodbijanim sklepom.
Po oceni sodišča druge stopnje v pritožbi zatrjevano novo dejstvo predstavlja dopustno pritožbeno novoto, pri čemer je zatrjevano dejstvo, sklenitev izvensodne poravnave in izpolnitev celotne obveznosti, torej ugasnitev obveznosti na podlagi sklenjene izvensodne poravnave in plačila zneskov, določenih v poravnavi, obstajalo že pred zaključkom postopka na prvi stopnji. Pri tem po izdaji vmesne sodbe sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo novega naroka za glavno obravnavo, na katerem bi tožena stranka lahko oziroma morala navesti sedaj v pritožbi zatrjevana nova dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0003554
U RS člen 26. ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 170/2, 172, 206, 206/4, 266, 266/1, 269, 488, 488/3, 600, 610, 610/2, 611. ZVD člen 13, 17, 42. ZID člen 12. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem obdelovanju lesa in podobnih materialov člen 27, 29.
pogodba o delu - prepustitev izvršitve posla tretjemu - poslovna odškodninska odgovornost - refleksna škoda - odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delavca - odškodninska odgovornost države
Čeprav je podjemnik opravo posla zaupal podizvajalcu, je zanj še vedno odgovoren naročniku. V primeru podjemnikove odgovornosti za stvarne napake ima naročnik pravico do povrnitve škode, ki jo utrpi zaradi napake opravljenega posla na drugih pravnih dobrinah (t.i. refleksna škoda).
vrnitev preplačila - plača - božičnica - neupravičena obogatitev - pošteni pridobitelj - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - pogodba o zaposlitvi za pomorščake - sindikat - predsednik sindikata
Pravna podlaga za vračilo neupravičenih izplačil iz naslova preveč izplačane plače (vključno z božičnico) in porabe s plačilno kartico je določba prvega odstavka 190. člena OZ. Toženec je bil brez pravnega temelja na škodo tožeče stranke obogaten za znesek neutemeljeno izplačane plače in božičnice in iz naslova neupravičene uporabe plačilne kartice, zato je prejeti znesek tožeči stranki dolžan vrniti. Glede na to, da toženec pri neupravičeni pridobitvi ni bil nepošten, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od dneva vložitve tožbe.
pravdni stroški – delni umik tožbe – umik po izpolnitvi
Do delnega umika tožbe je prišlo zaradi naložitve povrnitve zneska, za katerega je bila potem tožba umaknjena, s pravnomočno kazensko sodbo. To je procesni položaj, ki je v svojem bistvu enak položaju, ko do umika pride po izpolnitvi. Glede na to je tožena stranka dolžna kriti stroške, ki se nanašajo na umaknjen del zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071385
ZPP člen 154, 311. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
obrazloženost odločitve o pravdnih stroških javno priobčevanje fonogramov – mesečno poročanje o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Učinkovanja odstopne izjave ni mogoče utemeljevati „za nazaj“, saj se utemeljenost odstopa lahko presoja zgolj glede na okoliščine, ki so med strankama obstajale do trenutka odstopa, ne pa tudi kasneje.
Tožnik je z vložitvijo tožbe zahteval izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da jo je bil pripravljen sprejeti, toženca pa bi posledično od tega trenutka dalje lahko izpolnila svojo obveznost. Pravilnost takšnega razlogovanja sodišča izhaja nenazadnje iz dejstva, da sta toženca tekom postopka 21. 12. 2010 tudi dejansko izpolnila svojo nesporno obveznost, in sicer z nakazilom na transakcijski račun tožnika, le-ta pa je takšno izpolnitev tudi sprejel, saj je tožbeni zahtevek v tem delu umaknil. Ker pa sta toženca preostanek svoje obveznosti izpolnila šele po vložitvi tožbe, gredo tožniku pravilno zamudne obresti od vložitve tožbe dalje tako
OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/2, 353, 353/1, 353/2. KZ člen 325, 325/2.
zastaranje – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja
Določbi prvega in drugega odstavka 353. člena OZ varujeta oškodovanca pred možnostjo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral, še preden bi zastaral kazenski postopek. Pravica oškodovanca, da uveljavlja odškodnino v skladu s določbo 353. člena OZ ni omejena le na zahtevek do neposrednega povzročitelja, temveč lahko oškodovanec uveljavlja odškodnino tudi od druge odgovorne osebe.
stroški postopka - ZOdvT - potrebni stroški - nagrada za postopek - nagrada za narok - odpravnina - sodba na podlagi pripoznave - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica za zastopanje pred sodiščem prve stopnje ni upravičena do nagrade za narok, saj je bil ta opravljen le zaradi obravnavanja tožbenega zahteva za plačilo odpravnine, ki je bil v celoti zavrnjen (tožbenemu zahtevku v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno na podlagi pripoznave tožene stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo).
Ker v obravnavani zadevi soglasja med dediči o tem, kdo bo prevzemnik zaščitene kmetije, ni bilo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kriterij usposobljenosti iz 2. alineje 7. čl. ZDKG ob upoštevanju temeljnih izhodišč ZDKG, med katerimi je tudi sposobnost oziroma možnost za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.
civilna kazen – naklep – huda malomarnost – okoliščine primera – kršitev avtorske pravice - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v zadevno pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namenoma ali iz hude malomarnosti.
izbris zakonitega zastopnika zavoda – postopek razrešitve direktorja zavoda
Ker predlagatelj ni izkazal, da je svet zavoda seznanil direktorja I. N. z razlogi za njegovo razrešitev pred samo razrešitvijo, ni mogoče zaključiti, da je bil sklep, ki je podlaga za predlagani vpis, izdan v predpisanem postopku. Poleg tega med predlaganimi točkami dnevnega reda za 5. izredno sejo sveta Zavoda, na kateri je bil sprejet sklep o razrešitvi direktorja, ni bila navedena točka dnevnega reda o razrešitvi direktorja.