stroški postopka - ZOdvT - potrebni stroški - nagrada za postopek - nagrada za narok - odpravnina - sodba na podlagi pripoznave - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica za zastopanje pred sodiščem prve stopnje ni upravičena do nagrade za narok, saj je bil ta opravljen le zaradi obravnavanja tožbenega zahteva za plačilo odpravnine, ki je bil v celoti zavrnjen (tožbenemu zahtevku v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno na podlagi pripoznave tožene stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo).
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071900
SPZ člen 18, 48.
zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino – povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – vrnitveni princip - skupno premoženje
Toženka dolguje tožniku samo toliko, kolikor je zaradi vlaganj njena nepremičnina več vredna, ne pa vsega, kar je tožnik dal oziroma prispeval s svojim delom in sredstvi. Tako po 48. členu SPZ, kot po določbah o neupravičeni pridobitvi iz OZ oziroma prejšnjega ZOR, velja za tovrstne zahtevke obogatitveni in ne vrnitveni princip. Vrednost dosežene koristi oziroma večvrednost nepremičnine pa ni nujno enaka vrednosti izvršenih vlaganj.
OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/2, 353, 353/1, 353/2. KZ člen 325, 325/2.
zastaranje – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja
Določbi prvega in drugega odstavka 353. člena OZ varujeta oškodovanca pred možnostjo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral, še preden bi zastaral kazenski postopek. Pravica oškodovanca, da uveljavlja odškodnino v skladu s določbo 353. člena OZ ni omejena le na zahtevek do neposrednega povzročitelja, temveč lahko oškodovanec uveljavlja odškodnino tudi od druge odgovorne osebe.
odpoved dediščini – odpoved v korist določenega dediča – izjava o odstopu svojega dednega deleža
Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna. Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.
dvom o pravdni sposobnosti stranke – prekinitev postopka
Ko obstaja dvom o pravdni sposobnosti katere od strank, postopka ni mogoče prekiniti (do odločitve o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti), temveč mora sodišče prve stopnje v takšni situaciji vprašanje (ne)obstoja pravdne oz. procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da toženec procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP (če bi bili izpolnjeni v 82. členu ZPP predpisani pogoji, pa lahko tudi po določbah tega člena). Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.
civilna kazen – naklep – huda malomarnost – okoliščine primera – kršitev avtorske pravice - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v zadevno pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namenoma ali iz hude malomarnosti.
pravdni stroški – delni umik tožbe – umik po izpolnitvi
Do delnega umika tožbe je prišlo zaradi naložitve povrnitve zneska, za katerega je bila potem tožba umaknjena, s pravnomočno kazensko sodbo. To je procesni položaj, ki je v svojem bistvu enak položaju, ko do umika pride po izpolnitvi. Glede na to je tožena stranka dolžna kriti stroške, ki se nanašajo na umaknjen del zahtevka.
priposestvovanje – dobra vera – dedovanje nepremičnin
Vknjižen solastni delež spornih nepremičnin je pravni prednik tožnikov pridobil z dedovanjem – tu dobrovernosti ni oziroma ni pomembna.
Dokaz, da posestnik ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, ima lahko za posledico zgolj to, da je posestnik potisnjen v položaj, ko mora dokazovati svojo dobrovernost, ali povedano drugače; glede na neizpodbitno domnevo, da je vedel, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan nekdo drug mora pojasniti in dokazati, da je (bil) kljub tej neizpodbitno domnevani vednosti vendarle dobroveren (domneva, da je tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi, tudi lastnik nepremičnine, je namreč relativna).
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/2-3, 34/3, 34/4, 34/4-2, 271, 272, 278, 278/2. OZ člen 50.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – redno poslovanje družbe – nujna poplačila - navidezni pravni posel
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da 34. člen ZFPPIPP izključuje uporabo določb istega zakona o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Določbe 34. člena in 271. člena ZFPPIPP se ne izključujejo, pač pa dopolnjujejo.
ZFPPIPP poplačila tistih terjatev, ki so nastale zaradi potrebe po rednem poslovanju družbe, opredeli v 34. členu kot nujna poplačila. Dovoljenost takih poplačil pa pogojuje z enakopravnim obravnavanjem teh upnikov. Le v primeru, če družba teh upnikov ne obravnava enako in torej ene upnike poplačuje, drugih pa ne, je tako poplačilo izpodbojno po 271. členu ZFPPIPP.
Kadar je bila prodaja stvari (ali oprava storitve) sklenjena samo zato, da bi s pobotanjem tožnikove terjatve iz kupnine prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke, to predstavlja navidezni pravni posel, ki je po 50. členu OZ brez pravnega učinka med strankama.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – popravni sklep – plačilo odvetniških storitev – specificiran račun – davek
Morebitne pomanjkljivosti izstavljenega računa ne vplivajo na obveznost toženca, da plača tožnici za nesporno opravljene odvetniške storitve. Pomanjkljivosti izstavljenega računa in s tem odvetniškega poslovanja so tako lahko predmet ustreznega inšpekcijskega nadzora, ne pa pravdnega postopka.
Sodišče lahko za potrebe ugotavljanja pravnega interesa, kot tudi glede ostalih procesnih predpostavk, vpogleda v javne registre in druge spise in s tem ne krši razpravnega načela. Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesnih predpostavk v zvezi s tem opraviti poizvedbe in tudi izvesti dokaze.
ZUE člen 13, 13/4. OZ člen 395. ZPP člen 213, 213/2.
denarna valuta – preračun tolarjev v evre po uradni dolžnosti – solidarna obveznost – obveznost z več dolžniki
V tolarjih zahtevano terjatev je sodišče po uradni dolžnosti dolžno preračunati in prisoditi v evrih.
Če je o obveznosti enega od solidarnih dolžnikov že odločeno s pravnomočno sodbo, mora biti iz izreka sodbe, s katero je obveznost naložena v plačilo tudi drugemu od solidarnih dolžnikov, navedeno, da je terjatev dolžan plačati solidarno s prvim dolžnikom.
ZUTD člen 190. ZDR člen 47, 47/2, 73. ZJU člen 5. Direktiva 77/187/ES člen 4, 4/2. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 55, 55/8.
imenovanje v naziv - sprememba delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - prevzem delavcev - delovna doba
Tožnik je bil na podlagi določb ZUTD prenesen iz zavoda za zaposlovanje na ministrstvo (k toženi stranki). Tožena stranka mu je utemeljeno ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi in ga imenovala v uradniški naziv. Pri tem pa bi morala upoštevati delovno dobo tožnika, ki jo je dosegel pri prejšnjem delodajalcu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - bolniški stalež - diskriminacija - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V kolikor se delodajalec odloči za ukinitev delovnega mesta določenega delavca (kar privede do redne odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), gre za njegovo suvereno odločitev, v katero sodišče ne more posegati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071385
ZPP člen 154, 311. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
obrazloženost odločitve o pravdnih stroških javno priobčevanje fonogramov – mesečno poročanje o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
133. člen ZPP ne predpisuje, da je moč pravni osebi pisanje pravilno vročiti zgolj z njegovo vročitvijo osebi, ki je pooblaščena za sprejem. Delavec v smislu navedenega člena je torej lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnemkoli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršenkoli posel.
originarna pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – pravica uporabe za gradnjo
Za odločitev ni pomembno le, da je bila na P.G. na podlagi pogodbe vknjižena pravica uporabe, ki se je z uveljavitvijo ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Sodišče se ni opredelilo do narave te pogodbe (po trditvi tožnice je z njo pridobila le pravico uporabe za gradnjo) in tudi ne, ali je na podlagi te pogodbe vpisana pravica uporabe lahko bila podlaga za vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL.
Sodišče bo moralo ugotoviti, kdo je imel na dan uveljavitve ZLNDL na spornih parcelah pravico uporabe. Presojati bo moralo naravo pogodbe, ki jo je P. G. sklenil v letu 1965, s katero je po trditvi tožnice pridobil le pravico uporabe za gradnjo, ki na podlagi ZLNDL ni omogočala vpisa lastninske pravice. Pri presoji o tem, kakšna je bila narava pravice, ki jo je P. G. pridobil v letu 1965, bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati takrat veljavno zakonodajo in pravno teorijo ter dejstvo, da so bile takrat sporne parcele (še) družbena lastnina.
Pravica upravljanja z družbeno lastnino je premoženjska pravica, ki obsega enaka upravičenja kot lastninska pravica, to sta pravici uporabe in razpolaganja, se pa od lastninske pravice razlikuje v tem, da sme imetnik lastninske pravice s stvarjo prosto razpolagati, pri pravici upravljanja pa je razpolaganje vselej omejeno v skladu z namenom stvari in glede na posebna (družbenolastninska) pravila, ki zagotavljajo, da se bo stvar res uporabljala za to, za kar je namenjena. Vpis pravic glede stvari v družbeni lastnini ni bil konstitutivne narave, zato zemljiškoknjižno stanje ni nujno odražalo dejanskega pravnega stanja.
ZDR člen 204, 204/2. ZPIZ-1 člen 279, 280, 280/1, 280/2, 280/3.
zavarovalna doba s povečanjem - prispevki - sodno varstvo
Tožnik je postavil svoj zahtevek za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem pri toženi stranki. Ker je tožbo glede na ta zahtevek vložil prepozno, to je po poteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.