priposestvovanje – dobra vera – dedovanje nepremičnin
Vknjižen solastni delež spornih nepremičnin je pravni prednik tožnikov pridobil z dedovanjem – tu dobrovernosti ni oziroma ni pomembna.
Dokaz, da posestnik ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, ima lahko za posledico zgolj to, da je posestnik potisnjen v položaj, ko mora dokazovati svojo dobrovernost, ali povedano drugače; glede na neizpodbitno domnevo, da je vedel, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan nekdo drug mora pojasniti in dokazati, da je (bil) kljub tej neizpodbitno domnevani vednosti vendarle dobroveren (domneva, da je tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi, tudi lastnik nepremičnine, je namreč relativna).
OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/2, 353, 353/1, 353/2. KZ člen 325, 325/2.
zastaranje – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja
Določbi prvega in drugega odstavka 353. člena OZ varujeta oškodovanca pred možnostjo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral, še preden bi zastaral kazenski postopek. Pravica oškodovanca, da uveljavlja odškodnino v skladu s določbo 353. člena OZ ni omejena le na zahtevek do neposrednega povzročitelja, temveč lahko oškodovanec uveljavlja odškodnino tudi od druge odgovorne osebe.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061142
ZIZ člen 15, 29b, 61a. ZST-1 člen 6, 6/3, 34, 34a, 34a/1. ZPP člen 8.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor se šteje za umaknjen – dokazovanje plačila sodne takse za ugovor – zaslišanje dolžnika kot neprimeren dokaz – uporaba pravilne sklicne številke – potrdilo o plačilu sodne takse
Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika ni primeren za dokazovanje (pravilnega) plačila sodne takse kot administrativnega opravila. Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje le z listinskimi dokazili, torej z ustreznimi potrdili o plačilu.
ZJU člen 5. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 204. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14, 339/1-15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - razlog za sklenitev - nadomeščanje odsotnega delavca - odločilno dejstvo - protispisnost - bistvena kršitev določb postopka
Pri presoji zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena zaradi nadomeščanja individualno določenega delavca, ki je v pogodbi o zaposlitvi tudi poimensko naveden, je bistveno dejstvo, kdaj se ta delavec vrne na delo. Ker v konkretnem primeru sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo in se v izpodbijani sodbi do tega ni opredelilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
odgovornost imetnika motornega vozila – premikajoče se motorno vozilo
Nobenemu od voznikov motornih sani, udeleženih v škodnem dogodku, ni moč pripisati niti izključne niti delne krivde za trčenje, zato je potrebno uporabiti določbo tretjega odstavka 154. člena OZ.
odmera preživnine – spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev – ponovna presoja porazdeljenosti preživninskega bremena
Ob občutno zvišanih mesečnih prejemkih na strani obeh preživninskih zavezancev je edino mogoč zaključek, da so se glede na stanje ob določitvi preživnine razmere na strani obeh preživninskih zavezancev spremenile v smislu 132. člena ZZZDR. Spremenjene razmere na strani obeh preživninskih zavezancev narekujejo ponovno presojo porazdeljenosti preživninskega bremena med tožnikom in materjo mladoletnih toženk ob upoštevanju 129. člena ZZZDR.
avtorski honorar – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – ekscepcio illegalis - civilna kazen - posredovanje podatkov o honorarjih izvajalcev
Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, natančneje v primeru, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del.
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov . V 82. členu ZASP govori o pravici do vpogleda v evidence z namenom ugotovitve, kakšen dohodek je bil ustvarjen iz uporabe avtorskih del, vendar na podlagi te določbe ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo odhodek in ne dohodka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 432, 432-1, 438, 439, 439/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba družbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – dopustne pritožbene novote
Subjekt vpisa ima kot udeleženec izbrisnega postopka, ki ga vodi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, pravico do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi, da obstaja izbrisni razlog, ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor proti začetku postopka izbrisa. Zato tista pravna oseba, nad katero se vodi postopek izbrisa in ki je ugovor vložila, sodišče prve stopnje pa ga je kot neutemeljenega zavrnilo, ne more imeti slabšega procesnega položaja od tiste pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, ki ugovora ni vložila. To pa pomeni, da so tudi trditve o dejstvih, ki jih navede v pritožbi in dokazi, ki jih predloži za dokazovanje, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, dopustne pritožbene novote.
ZUE člen 13, 13/4. OZ člen 395. ZPP člen 213, 213/2.
denarna valuta – preračun tolarjev v evre po uradni dolžnosti – solidarna obveznost – obveznost z več dolžniki
V tolarjih zahtevano terjatev je sodišče po uradni dolžnosti dolžno preračunati in prisoditi v evrih.
Če je o obveznosti enega od solidarnih dolžnikov že odločeno s pravnomočno sodbo, mora biti iz izreka sodbe, s katero je obveznost naložena v plačilo tudi drugemu od solidarnih dolžnikov, navedeno, da je terjatev dolžan plačati solidarno s prvim dolžnikom.
dvom o pravdni sposobnosti stranke – prekinitev postopka
Ko obstaja dvom o pravdni sposobnosti katere od strank, postopka ni mogoče prekiniti (do odločitve o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti), temveč mora sodišče prve stopnje v takšni situaciji vprašanje (ne)obstoja pravdne oz. procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da toženec procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP (če bi bili izpolnjeni v 82. členu ZPP predpisani pogoji, pa lahko tudi po določbah tega člena). Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.
vrnitev preplačila - plača - božičnica - neupravičena obogatitev - pošteni pridobitelj - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - pogodba o zaposlitvi za pomorščake - sindikat - predsednik sindikata
Pravna podlaga za vračilo neupravičenih izplačil iz naslova preveč izplačane plače (vključno z božičnico) in porabe s plačilno kartico je določba prvega odstavka 190. člena OZ. Toženec je bil brez pravnega temelja na škodo tožeče stranke obogaten za znesek neutemeljeno izplačane plače in božičnice in iz naslova neupravičene uporabe plačilne kartice, zato je prejeti znesek tožeči stranki dolžan vrniti. Glede na to, da toženec pri neupravičeni pridobitvi ni bil nepošten, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od dneva vložitve tožbe.
civilna kazen – naklep – huda malomarnost – okoliščine primera – kršitev avtorske pravice - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v zadevno pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namenoma ali iz hude malomarnosti.
nadaljevanje izvršbe – potrjena prisilna poravnava – razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – konec izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, po kateri se nadaljuje pravdni postopek, ni imelo zakonske podlage za nadaljnje odločanje v izvršilnem postopku, torej niti za izdajo sklepa o prekinitvi dovoljene izvršbe niti za odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka z izpodbijanim sklepom.
hipotekarna tožba - zastavna pravica, pridobljena pred uveljavitvijo SPZ-ja
V skladu z ureditvijo po ZTLR uveljavljanje poplačilne pravice s t. i. hipotekarno tožbo ni bilo časovno omejeno. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo tudi na drugi odstavek 266. člena SPZ, s katerim je določeno, da zastavne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ-ja, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.
133. člen ZPP ne predpisuje, da je moč pravni osebi pisanje pravilno vročiti zgolj z njegovo vročitvijo osebi, ki je pooblaščena za sprejem. Delavec v smislu navedenega člena je torej lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnemkoli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršenkoli posel.
neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe – plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi
Glede na pravnomočni zaključek izvršilnega postopka sodišče prve stopnje ne more odločati o zatrjevanih nepravilnostih v izvršilnem postopku, tožena stranka pa z opravljeno izvršbo ni bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke, saj je bila izvršba opravljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi.
ZEN člen 8, 48, 48/6. ZZK-1 člen 3, 3-5, 31, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 108, 180, 180/1.
spor o lastninski pravici na delu parcele – oblikovanje zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – določnost zahtevka – izdelava elaborata parcelacije – navedba rezervirane parcelne številke nepremičnine
Tožeča stranka bi morala pred ali med pravdo naročiti oziroma predlagati izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bilo jasno, na kateri parceli, razvidni iz elaborata, tožnica zatrjuje lastninsko pravico. Predmet lastninske pravice na nepremičnini je namreč (lahko le) parcela.
priposestvovanje – dobra vera – dobroverna posest – dedovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tisti, ki je pridobil lastninsko pravico na podlagi dedovanja, se v razmerju do priposestvovalca ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0003554
U RS člen 26. ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 170/2, 172, 206, 206/4, 266, 266/1, 269, 488, 488/3, 600, 610, 610/2, 611. ZVD člen 13, 17, 42. ZID člen 12. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem obdelovanju lesa in podobnih materialov člen 27, 29.
pogodba o delu - prepustitev izvršitve posla tretjemu - poslovna odškodninska odgovornost - refleksna škoda - odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delavca - odškodninska odgovornost države
Čeprav je podjemnik opravo posla zaupal podizvajalcu, je zanj še vedno odgovoren naročniku. V primeru podjemnikove odgovornosti za stvarne napake ima naročnik pravico do povrnitve škode, ki jo utrpi zaradi napake opravljenega posla na drugih pravnih dobrinah (t.i. refleksna škoda).