priposestvovanje – dobra vera – dedovanje nepremičnin
Vknjižen solastni delež spornih nepremičnin je pravni prednik tožnikov pridobil z dedovanjem – tu dobrovernosti ni oziroma ni pomembna.
Dokaz, da posestnik ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, ima lahko za posledico zgolj to, da je posestnik potisnjen v položaj, ko mora dokazovati svojo dobrovernost, ali povedano drugače; glede na neizpodbitno domnevo, da je vedel, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan nekdo drug mora pojasniti in dokazati, da je (bil) kljub tej neizpodbitno domnevani vednosti vendarle dobroveren (domneva, da je tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi, tudi lastnik nepremičnine, je namreč relativna).
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061142
ZIZ člen 15, 29b, 61a. ZST-1 člen 6, 6/3, 34, 34a, 34a/1. ZPP člen 8.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor se šteje za umaknjen – dokazovanje plačila sodne takse za ugovor – zaslišanje dolžnika kot neprimeren dokaz – uporaba pravilne sklicne številke – potrdilo o plačilu sodne takse
Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika ni primeren za dokazovanje (pravilnega) plačila sodne takse kot administrativnega opravila. Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje le z listinskimi dokazili, torej z ustreznimi potrdili o plačilu.
odgovornost imetnika motornega vozila – premikajoče se motorno vozilo
Nobenemu od voznikov motornih sani, udeleženih v škodnem dogodku, ni moč pripisati niti izključne niti delne krivde za trčenje, zato je potrebno uporabiti določbo tretjega odstavka 154. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0003554
U RS člen 26. ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 170/2, 172, 206, 206/4, 266, 266/1, 269, 488, 488/3, 600, 610, 610/2, 611. ZVD člen 13, 17, 42. ZID člen 12. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem obdelovanju lesa in podobnih materialov člen 27, 29.
pogodba o delu - prepustitev izvršitve posla tretjemu - poslovna odškodninska odgovornost - refleksna škoda - odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delavca - odškodninska odgovornost države
Čeprav je podjemnik opravo posla zaupal podizvajalcu, je zanj še vedno odgovoren naročniku. V primeru podjemnikove odgovornosti za stvarne napake ima naročnik pravico do povrnitve škode, ki jo utrpi zaradi napake opravljenega posla na drugih pravnih dobrinah (t.i. refleksna škoda).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - bolniški stalež - diskriminacija - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V kolikor se delodajalec odloči za ukinitev delovnega mesta določenega delavca (kar privede do redne odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), gre za njegovo suvereno odločitev, v katero sodišče ne more posegati.
ZUE člen 13, 13/4. OZ člen 395. ZPP člen 213, 213/2.
denarna valuta – preračun tolarjev v evre po uradni dolžnosti – solidarna obveznost – obveznost z več dolžniki
V tolarjih zahtevano terjatev je sodišče po uradni dolžnosti dolžno preračunati in prisoditi v evrih.
Če je o obveznosti enega od solidarnih dolžnikov že odločeno s pravnomočno sodbo, mora biti iz izreka sodbe, s katero je obveznost naložena v plačilo tudi drugemu od solidarnih dolžnikov, navedeno, da je terjatev dolžan plačati solidarno s prvim dolžnikom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071900
SPZ člen 18, 48.
zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino – povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – vrnitveni princip - skupno premoženje
Toženka dolguje tožniku samo toliko, kolikor je zaradi vlaganj njena nepremičnina več vredna, ne pa vsega, kar je tožnik dal oziroma prispeval s svojim delom in sredstvi. Tako po 48. členu SPZ, kot po določbah o neupravičeni pridobitvi iz OZ oziroma prejšnjega ZOR, velja za tovrstne zahtevke obogatitveni in ne vrnitveni princip. Vrednost dosežene koristi oziroma večvrednost nepremičnine pa ni nujno enaka vrednosti izvršenih vlaganj.
neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe – plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi
Glede na pravnomočni zaključek izvršilnega postopka sodišče prve stopnje ne more odločati o zatrjevanih nepravilnostih v izvršilnem postopku, tožena stranka pa z opravljeno izvršbo ni bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke, saj je bila izvršba opravljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi.
ZDR člen 204, 204/2. ZPIZ-1 člen 279, 280, 280/1, 280/2, 280/3.
zavarovalna doba s povečanjem - prispevki - sodno varstvo
Tožnik je postavil svoj zahtevek za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem pri toženi stranki. Ker je tožbo glede na ta zahtevek vložil prepozno, to je po poteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.
odmera preživnine – spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev – ponovna presoja porazdeljenosti preživninskega bremena
Ob občutno zvišanih mesečnih prejemkih na strani obeh preživninskih zavezancev je edino mogoč zaključek, da so se glede na stanje ob določitvi preživnine razmere na strani obeh preživninskih zavezancev spremenile v smislu 132. člena ZZZDR. Spremenjene razmere na strani obeh preživninskih zavezancev narekujejo ponovno presojo porazdeljenosti preživninskega bremena med tožnikom in materjo mladoletnih toženk ob upoštevanju 129. člena ZZZDR.
stroški postopka - ZOdvT - potrebni stroški - nagrada za postopek - nagrada za narok - odpravnina - sodba na podlagi pripoznave - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica za zastopanje pred sodiščem prve stopnje ni upravičena do nagrade za narok, saj je bil ta opravljen le zaradi obravnavanja tožbenega zahteva za plačilo odpravnine, ki je bil v celoti zavrnjen (tožbenemu zahtevku v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno na podlagi pripoznave tožene stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo).
ZJU člen 5. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 204. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14, 339/1-15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - razlog za sklenitev - nadomeščanje odsotnega delavca - odločilno dejstvo - protispisnost - bistvena kršitev določb postopka
Pri presoji zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena zaradi nadomeščanja individualno določenega delavca, ki je v pogodbi o zaposlitvi tudi poimensko naveden, je bistveno dejstvo, kdaj se ta delavec vrne na delo. Ker v konkretnem primeru sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo in se v izpodbijani sodbi do tega ni opredelilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – popravni sklep – plačilo odvetniških storitev – specificiran račun – davek
Morebitne pomanjkljivosti izstavljenega računa ne vplivajo na obveznost toženca, da plača tožnici za nesporno opravljene odvetniške storitve. Pomanjkljivosti izstavljenega računa in s tem odvetniškega poslovanja so tako lahko predmet ustreznega inšpekcijskega nadzora, ne pa pravdnega postopka.
dvom o pravdni sposobnosti stranke – prekinitev postopka
Ko obstaja dvom o pravdni sposobnosti katere od strank, postopka ni mogoče prekiniti (do odločitve o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti), temveč mora sodišče prve stopnje v takšni situaciji vprašanje (ne)obstoja pravdne oz. procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da toženec procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP (če bi bili izpolnjeni v 82. členu ZPP predpisani pogoji, pa lahko tudi po določbah tega člena). Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0068705
ZOR člen 1040.
pogodba o bančnem depozitu – spor z mednarodnim elementom – relevantno materialno pravo – izplačilo deviznih depozitov tujim državljanom – odgovornost banke za obveznosti podružnice
Konkretno civilno pravno razmerje, ki izhaja iz pogodbe o bančnem depozitu, ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
LB Glavna filiala Sarajevo je bila kot takšna, torej kot podružnica toženke, registrirana (vpisana v sodni register) leta 1989, zato toženka kot matična družba najmanj od leta 1989 odgovarja za njene obveznosti.
Dopustna je le delitev stvari kot kot celote. Delitve solastniškega deleža ZNP ne ureja in torej ni dopustna.
V nepravdnem postopku je v zvezi z delitvijo solastnine drugače, saj že procesni predpis, to je 1. odstavek 119. člen ZNP določa, da je obvezna sestavina predloga za delitev tudi podatek o solastnikih in o velikosti njihovih deležev. Te navedbe so torej procesne predpostavke.
izbris zakonitega zastopnika zavoda – postopek razrešitve direktorja zavoda
Ker predlagatelj ni izkazal, da je svet zavoda seznanil direktorja I. N. z razlogi za njegovo razrešitev pred samo razrešitvijo, ni mogoče zaključiti, da je bil sklep, ki je podlaga za predlagani vpis, izdan v predpisanem postopku. Poleg tega med predlaganimi točkami dnevnega reda za 5. izredno sejo sveta Zavoda, na kateri je bil sprejet sklep o razrešitvi direktorja, ni bila navedena točka dnevnega reda o razrešitvi direktorja.
Ker v obravnavani zadevi soglasja med dediči o tem, kdo bo prevzemnik zaščitene kmetije, ni bilo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kriterij usposobljenosti iz 2. alineje 7. čl. ZDKG ob upoštevanju temeljnih izhodišč ZDKG, med katerimi je tudi sposobnost oziroma možnost za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.
Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4. ZFPPIPP.
Dejstvo, da sta upnika terjatve prijavila v postopku prisilne poravnave ni odločilno, ker jim s tem (oziroma zaradi tega) zavarovanje terjatev v postopku prisilne poravnave ni prenehalo.