ZDR člen 35, 37, 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Dejstvo, da je tožena stranka (delodajalec, žena) s tožnikom (delavec, mož) v razveznem postopku in da je prišlo po njenih trditvah do zaostritve v odnosu med zakoncema, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožniku omogočila zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
pritožba - revizija - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo pritožbo kot prepozno, tožnikovi reviziji pa zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti (tožnik je reviziji vložil sam, pa ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom), je zakonit.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - pozitivni poslovni izid
Izkazan pozitivni poslovni izid zadostuje za zaključek, da pogoji za oprostitev plačila sodnih taks niso izpolnjeni, pri čemer razen doplačila manjkajoče takse v višini 78,00 EUR, taksna obveznost za tožečo stranko še ni nastala.
vznemirjanje lastninske pravice – aktivna in pasivna legitimacija
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot oseba, ki po zakonskem pooblastilu upravlja s kmetijskimi zemljišči, je aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka, ki je predmet te pravde. Pristojen je za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki obsega tudi upravljanje z zemljišči, ki vključuje – med drugim – skrb za pravno urejenost zemljišč. V tako opisani zakonski pristojnosti je obsežena tudi legitimacija za uveljavljanje sodnega varstva pred posegi v lastninsko pravico.
plača - dodatek k plači - načelo vestnosti in poštenja
Tožničina zahteva za plačilo višje plače na račun dodatka za delovno dobo, ki je bila podana, kljub temu da je tožnica v spornem obdobju soglašala, da se ji izplačuje plača, ki je presegala plačo, določeno z veljavnimi akti tožene stranke, pri čemer je soglašala tudi s tem, da se šteje, da so v mesečnih zneskih izplačane plače zajeti vsi dodatki, vključno z dodatkom za delovno dobo, pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja, ki kot temeljno načelo obligacijskih razmerjih velja tudi v delovnem razmerju.
določitev nujne poti – potrebna pot za normalno rabo nepremičnine
Neobstoj potne zveze mora biti bodisi absoluten, kadar nepremičnina nima nobene potne zveze ali pa relativen, kadar ta možnost sicer je, vendar je povezana z nesorazmernimi stroški. Določitev nujne poti vedno pomeni omejitev lastninske pravice za zavezanca, zato je potrebno razloge za dovolitev nujne poti presojati omejevalno.
Inštitut nujne poti je namenjen nepremičnini, da pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. To povezavo pa bo predlagatelj lahko zagotovil preko svojih nepremičnin.
ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/1, 89/2, 336, 346, 346/1.
pooblaščenec – odvetnik – oseba, ki je opravila pravniški državni izpit – nedovoljena pritožba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščenka ni izkazala zahtevane kvalifikacije o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zaradi česar je potrebno pritožbo šteti kot nedovoljeno in jo zavreči.
Tožnik je objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je bila potrebna njena privolitev. Tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Tudi z upoštevanjem vidika ekonomičnosti postopka je takšna odločitev pravilna.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – prenehanje služnosti na podlagi odločbe - nekoristnost
Pri presoji koristnosti služnosti pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Nekoristnost mora biti objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav ima to zemljišče drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša ali zahteva manj napora. Zato se zgolj zmanjšanje koristnosti ne sme šteti za razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki je prenehala potreba po delu tožnice (čistilke), ker je izgubila naročilo za čiščenje prostorov. Zato je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ureditev stikov – otrokova korist – omejitev stikov – začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna odredba o stikih
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroki uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem pa mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – rubež terjatve prenos terjatve – obstoj terjatve – spornost terjatve – terjatev, ki je v pravnem prometu – stečaj dolžnika – sodni depozit
Izvršilno sodišče se ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja oziroma spornosti ali nespornosti terjatve, za katero upnik trdi, da jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku.
V zapuščino sodijo stvari in pravice, ki jih je zapustnik imel ob uvedbi dedovanja, torej na dan smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se na ta dan sporni znesek na zapustnikovih računih ni nahajal (oziroma se ni nahajal v celoti), zato je sodišče upravičeno štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek sodi v zapuščino in je na pot pravde pravilno napotilo pritožnika in sodediča J. T., ki bodo morali v pravdnem postopku dokazati, da je ta denarni znesek (oziroma terjatev) sestavni del zapuščine.
pravica do izjave v postopku – zadostno število izvodov vloge – formalna pomanjkljivost – pozivni postopek - pravočasna dopolnitev vloge
Pri ocenjevanju, ali je tožeča stranka kljub pomanjkljivi oznaki dopolnitve vloge, osnovno vlogo (pravočasno) dopolnila z zadostnim številom izvodov, je treba upoštevati specifičnost nepopolne vloge, ki jo je bila treba dopolniti v tem postopku z zadostnim številom izvodov za nasprotno stranko (tožba), in strogost sankcije zaradi neaktivnosti stranke pri odpravi navedene formalne pomanjkljivosti vloge.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - terjatev iz delovnega razmerja - umik tožbe - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je morala vložiti tožbo v zavarovanje svojih pravic. Tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila šele po vložitvi tožbe, tožnica pa s tem, ko ni takoj umaknila tožbe (ampak je to storila nekaj mesecev kasneje), ni zlorabljala svojih procesnih pravic. Upravičena je do povrnitve stroškov za vložitev tožbe, tožena stranka pa mora kriti svoje stroške postopka, saj gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Izpodbijani sklep sodišča ima naravo materialnega procesnega vodstva, saj je njegovo bistvo v zagotavljanju odprtega sojenja oziroma v preprečitvi, da bi stranka v postopku doživela neuspeh le zaradi nepravilno zastavljenega predloga. Proti takemu sklepu pritožba ni dovoljena.
Poslovnim subjektom v primeru insolventnosti njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost tudi morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.