začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sredstvo zavarovanja
Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev (takšno terjatev uveljavlja tožnik zoper toženko) so namenjene zavarovanju njihove bodoče izvršbe. V skladu s prvim odstavkom 271. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen tega zavarovanja. Upoštevaje navedeno mora biti predlagana takšna začasna odredba, s katero je v prvi vrsti sploh mogoče doseči ohranitev dolžnikovega premoženja.
okrnitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – pravica do povračila škode – odgovornost države – protipravno ravnanje – izvršitev nezakonitih preiskovalnih ukrepov – hišna preiskava – nadzor telekomunikacij – uporaba sredstev za vezanje in vklepanje
Nematerialna škoda je bila povzročena z več dejanji državnih organov, ki pa so bila povezana vsebinsko, krajevno in časovno ter so zato neločljivo vplivala na tožnikovo celotno duševno stanje. Oškodovančevo čustvovanje zaradi kršitev osebnostnih pravic je celovito in zato ni mogoče ločevati duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic za vsako od njih posebej.
Če za izdajo odredb o nadzoru telekomunikacij in o hišni preiskavi niso bili izpolnjeni zakonski pogoji po določbah ZKP (in so bili zaradi tega dokazi, pridobljeni s temi prikritimi preiskovalnimi ukrepi, pridobljeni nezakonito in so bili izločeni iz spisa), predstavlja izvršitev takšnih nezakonitih preiskovalnih ukrepov nedopusten poseg v tožnikove osebnostne pravice (npr. človekova zasebnost, nedotakljivost stanovanja, tajnost pisem in drugih občil), zaradi česar je tožnik trpel duševne bolečine, za to škodo pa je odgovorna država.
zvišanje preživnine – potrebe otroka – standard staršev – pridobitne zmožnost staršev
Pri zadovoljevanju svojih potreb otrok sledi standardu staršev in njihovi zmožnosti, da za njihovo zadovoljevanje pridobijo potrebna sredstva. Starši morajo res storiti vse, kar je v njihovi moči, da za preživljanje svojih otrok pridobijo potrebna sredstva, vendar pa ta zahteva po trudu pada premo sorazmerno z lestvico potreb od najbolj nujnih do manj nujnih.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o veljavnosti oporoke – sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – venire contra factum proprium
Ker se je pravda, ki je med dediči tekla zaradi razveljavitve zapustničine oporoke, končala s sklenitvijo sodne poravnave, ki jo pritožnika kot tožnika sedaj izpodbijata s tožbo, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je sklenilo, da se zapuščinski postopek prekine še do pravnomočno končane te slednje pravde med dediči. Če bi namreč pritožnika s tožbo uspela, bi ostal spor glede veljavnosti oporoke še vedno nerazrešen.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068724
URS člen 8. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 11. ZMZPP člen 2, 4. OZ člen 368.
razmerja z mednarodnim elementom - uporaba določil mednarodne konvencije - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - evropska direktiva 2000/26/es - notifikacija korespondenčni zavarovalnici - denarna odškodnina - zastaranje
Ustava RS v 8. členu določa, da ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe obvezujejo Slovenijo in se uporabljajo neposredno, iz česar izhaja, da je za uporabo Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, na teritoriju RS pomembno samo to, da je podpisnica konvencije Slovenija.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, se uporabi tudi v primeru, če država, v kateri se je pripetila nesreča, ni podpisnica konvencije. To posredno določa njen 11. člen.
Zmotno je stališče, da bi toženec (kot darovalec) tožniku (kot obdarjencu) dejansko izročil nepremičnino le, če bi mu izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Zadošča, da je stvar obdarjencu dejansko prepusti v posest tako, da obdarjenec nepremičnino lahko uživa. Vprašanje prenosa lastninske pravice je treba obravnavati kot dolžnost darovalca v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe zemljišča - višina odškodnine - metode ugotavljanja izgubljene koristi
Meril za ugotavljanja izgubljene koristi (višine zahtevka) 2. odst. 72 čl. ZDEN ne determinira, torej nobenega od možnih načinov ne privilegira ali katerega od njih ne izloča. Vprašanje, kakšno korist bi tožeča stranka dosegla, če bi sama uporabljala oz. upravljala kmetijsko zemljišče, je dejansko vprašanje.
Izgubljena korist se ne ugotavlja samo v primeru vrnitve premoženja v naravi, ampak tudi v primeru izročitve nadomestnih zemljišč.
kupoprodajna pogodba – ugovor sočasne izpolnitve – odločitev v mejah postavljenih zahtevkov – zahteva za izločitev sodnika
Določba 101. člena OZ ni v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ampak gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahtevala.
Tožnik je objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je bila potrebna njena privolitev. Tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Tudi z upoštevanjem vidika ekonomičnosti postopka je takšna odločitev pravilna.
ureditev stikov – otrokova korist – omejitev stikov – začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna odredba o stikih
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroki uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem pa mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – prenehanje služnosti na podlagi odločbe - nekoristnost
Pri presoji koristnosti služnosti pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Nekoristnost mora biti objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav ima to zemljišče drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša ali zahteva manj napora. Zato se zgolj zmanjšanje koristnosti ne sme šteti za razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061706
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – opustitev dolžnega ravnanja – izvajanje zimske službe – prekluzija s sklicevanjem na podzakonske akte
Opustitev čiščenja snega in ledu vzpostavlja odškodninsko odgovornost občine le, če je bila glede na okoliščine konkretnega primera dolžna zagotoviti izvajanje zimske službe.
Tudi podzakonski akti predstavljajo materialno pravo, zato v zvezi s sklicevanjem na njih ne velja prekluzija iz 286. člena ZPP; velja le glede navajanja novih dejstev in dokazov.
Poslovnim subjektom v primeru insolventnosti njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost tudi morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – poškodba nog, hrbtenice in zobovja
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi poškodb, ki jih je utrpel tožnik in sicer zlom sklepne ponvice levega kolčnega sklepa, brez večjega premika zlomljenih delov, zlom spodnje veje leve sramnice (del medenice) brez večjega premika, zlom trtice, raztrganino sprednje križne in medialne stranske vezi kolena, izgubo dveh zob in poškodbo proteze.
pravica do izjave v postopku – zadostno število izvodov vloge – formalna pomanjkljivost – pozivni postopek - pravočasna dopolnitev vloge
Pri ocenjevanju, ali je tožeča stranka kljub pomanjkljivi oznaki dopolnitve vloge, osnovno vlogo (pravočasno) dopolnila z zadostnim številom izvodov, je treba upoštevati specifičnost nepopolne vloge, ki jo je bila treba dopolniti v tem postopku z zadostnim številom izvodov za nasprotno stranko (tožba), in strogost sankcije zaradi neaktivnosti stranke pri odpravi navedene formalne pomanjkljivosti vloge.
predlog za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku za ureditev medsebojnih razmerjih – materialni udeleženci nepravdnega postopka
Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so stranke postopka. Postopka se lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072858
OZ člen 49, 49, 49/3, 111, 111/1. SPZ člen 64, 64/1.
sklenitev pogodbe – zmota - prevara – povrnitev škode zaradi na podlagi prevare sklenjene pogodbe – odstop od pogodbe
Škodo, ki jo lahko zahteva tisti pogodbenik, ki je bil k sklenitvi pogodbe zapeljan s prevaro, predstavlja bodisi pozitivni bodisi negativni pogodbeni interes ali eventualna škoda. V obravnavanem primeru pa zatrjevane škode ni mogoče opredeliti kot nobeno izmed navedenih škod. Glede na siceršnje neprerekane ugotovitve sodišča prve stopnje ter glede na neprerekane trditve tožnika, da je odstopil od pogodbe, ima namreč tožnik v razmerju do sopogodbenika kondikcijski zahtevek za vrnitev plačane kupnine oziroma tistega, kar je na podlagi razvezane pogodbe dal.