Tožbenemu zahtevku, naj se ugotovi, da je sporna zapustničina oporoka neveljavna, sodišče v nobenem primeru ne bi smelo ugoditi, ker tožba v tem delu ni sklepčna. Če podpis zapustnika na oporoki ni pristen, gre za napako v obliki oporoke, ki po 64. členu ZD povzroči njeno neveljavnost. Enako pravno posledico ima po 59. členu ZD pomanjkanje oporočne sposobnosti oziroma nerazsodnost zapustnika v času sestave oporoke. Zaradi takšnih pomanjkljivosti pa oporoka ni nična, ampak zgolj izpodbojna. Upravičenec mora zato zahtevati njeno razveljavitev, ki jo lahko doseže le z ustreznim oblikovalnim zahtevkom.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE
VSL0063867
OZ člen 6, 6/2, 148, 159. ZPP člen 14, 195. ZGos člen 19. ZJZ člen 4, 6, 12. ZPol člen 3. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - adekvatna vzročnost - obratovalno dovoljenje - objektivna predvidljivost posledice - javna prireditev - prijava - diskoteka - običajna metoda dela - potrebna skrbnost - nevarno postavljena stvar - sestavina nepremičnine - odgovornost prokurista - pravdni stroški - navadno sosporništvo - identično dejansko stanje - profesionalna skrbnost - fizično varovanje
Kadar pride do posledice zaradi posebnih specifičnih okoliščin, takrat praviloma ni pravno relevantne vzročne zveze. Zato se je treba najprej vprašati, ali se je zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja uresničila prav tista škodna posledica, ki jo je varnostna norma želela preprečiti.
Od policije ni mogoče pričakovati, da bi morala vsakič, ko je bila zabava v diskoteki javno oglaševana, določiti potrebno število policistov, ki bi takšno prireditev spremljali le za vsak primer, če bi prireditev presegla tiste prostorske zmožnosti, za katere je bila navedena družba registrirana.
Glede na značaj prireditev v diskoteki, bi morala sedma tožena stranka kot profesionalna organizacija naročnika, družbo R., d.o.o., opozoriti, da nima licence za varovanje javnih zbiranj in da za varovanje takšnih prireditev tudi ni usposobljena, oziroma varovanja, ki ga je dejansko izvajala, ne bi smela prevzeti.
ustanovitev nujne poti - določenost poti - nadomestilo za uporabo nujne poti
Ker gre v obravnavanem primeru za obstoječo pot, ki jo predlagatelj že nekaj časa uporablja (in ki očitno zadošča kot potrebna povezava), bi bila kakršnakoli njena razširitev v nasprotju s tem institutom.
Pojmovno se plačilo nadomestila zaradi dovolitve nujne poti ne more »nanašati« na samega lastnika (z nujno potjo) obremenjene nepremičnine (in sicer ker tudi če pot uporablja, uporablja »zgolj« lastno nepremičnino). K plačilu nadomestila je lahko zavezan zgolj (drug) lastnik sosednje nepremičnine, v korist katere se pot po obremenjeni nepremičnini uporablja.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1. ZIZ-I člen 4, 9, 11.
predhodna odredba – uveljavitev novele zakona – domneva obstoja nevarnosti
V utemeljitev svojega stališča se pritožnik sklicuje na določbo 9. člena ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele, nadaljujejo in končajo po noveli. Pri tem spregleda, da se določba 9. člena ZIZ-I nanaša na uporabo spremenjenih postopkovnih, ne pa na uporabo spremenjenih materialnopravnih določb zakona, zato za konkretno sporno vprašanje ni uporabljiva. Glede spremenjenih materialnopravnih določb zakona, med katere prav gotovo sodi uzakonitev domneve nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali otežena, pa lahko sodišče uporabi le določbo 11. člena ZIZ-I. Vse zakonske elemente domneve obstoja nevarnosti skupaj (za dolžnika in upnika) lahko uporabi le, če so se izpolnili pogoji za uporabo novele od 16. aprila 2011 dalje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061706
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – opustitev dolžnega ravnanja – izvajanje zimske službe – prekluzija s sklicevanjem na podzakonske akte
Opustitev čiščenja snega in ledu vzpostavlja odškodninsko odgovornost občine le, če je bila glede na okoliščine konkretnega primera dolžna zagotoviti izvajanje zimske službe.
Tudi podzakonski akti predstavljajo materialno pravo, zato v zvezi s sklicevanjem na njih ne velja prekluzija iz 286. člena ZPP; velja le glede navajanja novih dejstev in dokazov.
povračilo izdatkov preživljanja - izdatki zaradi preživljanja druge osebe - verzija
Potrebnost izdatkov preživljanja je treba presojati z upoštevanjem istih okoliščin, kot so upoštevne pri določitvi preživnine - potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev.
Dejstvo, da je otrok postal polnoleten, staršu ne onemogoča, da v izvršbi ne bi mogel izterjati preživnine na podlagi pravnomočne sodbe za obdobje otrokove mladoletnosti.
javni uslužbenec - premestitev - plača - plačni razred
Pri premestitvi na drugo delovno mesto ni mogoče sanirati morebitnih nepravilnosti v zvezi z napredovanjem oz. določitvijo plačnega razreda, ki so povezane z delovnim mestom, na katerega je bil javni uslužbenec do premestitve razporejen.
Opustitev dolžnosti mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov iz četrtega odstavka 159. člena ZASP ima za posledico le sankcijo iz kazenske določbe 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP.
Tožeča stranka dolžnosti mesečnega poročanja tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
ZP-1 člen 58, 58/2, 67, 67/1, 143, 143/1, 143/1-1, 143/2. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 6, 6/4, 15. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 23. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61.
zaseg in odvzem predmetov – hramba predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Stroške upravljanja in hrambe predmetov za čas do izročitve pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču plača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, stroške upravljanja in hrambe za čas po izročitvi predmetov in stroške uničenja izročenih predmetov pa pristojno državno tožilstvo oziroma sodišče, ki so mu predmeti bili izročeni, iz proračunskih sredstev, pri čemer se glede plačila stroškov šteje, da so predmeti izročeni pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju pri policiji.
S Pravilnikom je določena tarifa za plačilo za hrambo (1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) in manipulacijo (10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton – 20. člen) ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco (50 točk – 23. člen). Izvršitelju pa pripada še plačilo v stalnem znesku za obračun stroškov v vrednosti 20 točk.
Poslovnim subjektom v primeru insolventnosti njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost tudi morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.
delen odvzem poslovne sposobnosti – izrek sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti – opredelitev poslov
Sklep je pomanjkljiv, ker se ne opredeli do vprašanja, katera so tista področja, na katerih je nasprotni udeleženec še sposoben oziroma ni več sposoben za sprejemanje pravnoposlovnih odločitev.
posojilna pogodba - višina obrestne mere pogodbenih in zamudnih obresti - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - obrestovanje posojil v tuji valuti – ugovor zastaranja obresti
Trditve toženca glede višine obrestne mere tako pogodbenih kot zamudnih obresti se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, na kar seveda pazi sodišče samo, zato trditve v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava ne morejo biti prepozne.
Normi prvega in četrtega odstavka 399. člena ZOR sta prisilne narave in lahko zato sodišča dajejo pravno varstvo posojilodajalcem glede obrestnih zahtevkov (tako glede pogodbenih kot zamudnih obresti) za posojila v tuji valuti le v obliki obrestnih mer, ki se v kraju izpolnitve priznavajo za hranilne vloge na vpogled.
Če so bila dejstva za presojo ugovora zastaranja obresti starejših od treh let navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, je ugovor uveljavljen šele v pritožbi dopusten; če niso bila, lahko ob sklicevanju na zastaranje toženec ta dejstva navede le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku.
ZDR člen 35, 37, 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Dejstvo, da je tožena stranka (delodajalec, žena) s tožnikom (delavec, mož) v razveznem postopku in da je prišlo po njenih trditvah do zaostritve v odnosu med zakoncema, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožniku omogočila zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Izpodbijani sklep sodišča ima naravo materialnega procesnega vodstva, saj je njegovo bistvo v zagotavljanju odprtega sojenja oziroma v preprečitvi, da bi stranka v postopku doživela neuspeh le zaradi nepravilno zastavljenega predloga. Proti takemu sklepu pritožba ni dovoljena.
predlog za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku za ureditev medsebojnih razmerjih – materialni udeleženci nepravdnega postopka
Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so stranke postopka. Postopka se lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci.
Zmotno je stališče, da bi toženec (kot darovalec) tožniku (kot obdarjencu) dejansko izročil nepremičnino le, če bi mu izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Zadošča, da je stvar obdarjencu dejansko prepusti v posest tako, da obdarjenec nepremičnino lahko uživa. Vprašanje prenosa lastninske pravice je treba obravnavati kot dolžnost darovalca v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.
plača - dodatek k plači - načelo vestnosti in poštenja
Tožničina zahteva za plačilo višje plače na račun dodatka za delovno dobo, ki je bila podana, kljub temu da je tožnica v spornem obdobju soglašala, da se ji izplačuje plača, ki je presegala plačo, določeno z veljavnimi akti tožene stranke, pri čemer je soglašala tudi s tem, da se šteje, da so v mesečnih zneskih izplačane plače zajeti vsi dodatki, vključno z dodatkom za delovno dobo, pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja, ki kot temeljno načelo obligacijskih razmerjih velja tudi v delovnem razmerju.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sredstvo zavarovanja
Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev (takšno terjatev uveljavlja tožnik zoper toženko) so namenjene zavarovanju njihove bodoče izvršbe. V skladu s prvim odstavkom 271. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen tega zavarovanja. Upoštevaje navedeno mora biti predlagana takšna začasna odredba, s katero je v prvi vrsti sploh mogoče doseči ohranitev dolžnikovega premoženja.