Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, je pravilna, saj je tožnik tožbo zoper sklep o razporeditvi na delo v Ljubljano umaknil takoj, ko je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila (ko mu je ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delo v Mariboru.
invalidnost – samostojni podjetnik – III. kategorija invalidnosti – omejitve pri delu – nastanek invalidnosti – pravnomočnost
Do trajnih sprememb v tožničinem zdravstvenem stanju je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca prišlo dne 10. 7. 2001. Ker je to obdobje invalidnosti obseženo v pravnomočni odločbi toženca z dne 14. 7. 2005, s katero je bila tožničina zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena, do tega datuma ni mogoče upoštevati tožničine invalidnosti, saj bi bilo s tem poseženo v pravnomočno odločitev, zato je pritožbeno sodišče kot datum nastanka invalidnosti določilo 15. 7. 2005, ki še ni zajet v zavrnilni dokončni odločbi toženca.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Na odločitev, da je tožnica upravičena do odpravnine in odpovednega roka ob upoštevanju delovne dobe pri toženi stranki in njenem prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta, ne more vplivati, da je lastnik in zakoniti zastopnik tožene stranke tujec, ki ni bil seznanjen z možnostjo, da ga bodo zaradi delovnopravne kontinuitete bremenili daljši odpovedni roki in višje odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Bistveno tudi ni, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke subjektivno prepričan, da ne gre za delovnopravno kontinuiteto, ker so delavke s prejšnjim delodajalcem podpisale sporazume o razveljavitvi pogodb o zaposlitvi. Vprašanje, ali je šlo za spremembo delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR, se namreč presoja po objektivnih kriterijih.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – informativni dokaz – vpogled v spis – sklicevanje na vlogo podano v drugem postopku
Za vsebinsko oziroma konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam ni mogoče šteti pavšalnega sklicevanja na navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi v drugem postopku. Pritožnik bi dejstva, zaradi katerih je menil, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, moral ponovno navesti. To bi moral storiti ne glede na to, da je tožeča stranka v obeh postopkih uveljavljala identično terjatev, saj gre za dva ločena postopka, in ne glede na to, da je morebiti res izgubil del dokumentacije.
Izvajanje dokazov, kamor sodi tudi vpogled v spis oziroma listine, ki se v njem nahajajo, je namenjeno ugotavljanju pravočasno zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljivih trditev ene od strank.
pripoznava tožbenega zahtevka – delno plačilo vtoževane terjatve
Glede na to, da je tožena stranka izrecno zapisala, da je potrebno dvakratno glavnico zmanjšati še za dne 27. 5. 2011 plačani znesek v višini 66.537,78 EUR, presoje sodišča prve stopnje, da je s tem vsaj po temelju priznala tožbeni zahtevek, ne more izpodbiti s pavšalno navedbo, da je „jasno zatrjevala, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke nasprotuje“.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072419
OZ člen 3, 39, 270, 270/1, 311, 319, 328, 329, 432, 1012, 1022, 1022/1. ZGD- 1 člen 515.
posojilna pogodba – poroštvena pogodba – pogodba o pristopu k dolgu – naslov pogodbe – prenehanje obveznosti – stečaj – izbris iz sodnega registra – kavza – ničnost
Z izbrisom dolžnika iz sodnega registra po začetem in zaključenem stečajnem postopku, upnik, ker dolžnik v takem primeru nima pravnih naslednikov, svoje terjatve ne more od dolžnika izterjati. Njegova terjatev preneha le v razmerju do stečajnega dolžnika, kar pa ne pomeni, da je bila izpolnjena.
Ob sklenitvi pogodbe je toženec vedel, da izbrisani dolžnik svoje obveznost nikoli ne bo izpolnil. S pogodbo o pristopu k dolgu pa se tretji zaveže, da bo izpolnil dolžnikovo terjatev, tako da postane s tožnikom solidarno zavezan. Ker torej z izbrisom dolžnika - družbe P. obveznost do tožeče stranke ni bila izpolnjena, ni ovire za toženčevo zavezo, da on izpolni obveznost izbrisanega dolžnika.
ZPP člen 105b, 105b/5, 113, 115, 116, 120, 142, 270, 280, 487, 487/2. ZDSS-1 člen 28. Sodni red člen 72, 72/1, 241.
vrnitev v prejšnje stanje – izostanek z naroka – preložitev naroka
O preložitvi naroka odloča sodnik. Zato navedbe tožnice, da naj bi ji sodna zapisnikarica po telefonu zagotovila, da bo narok preložen, niso upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - nepopolna vloga - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tako pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje kot zoper sklep, s katerim je tožnico pozvalo, naj popravi nepopolno vlogo, saj zoper takšni odločitvi sodišča pritožba ni dovoljena.
Ker je tožena stranka podala odgovor na tožbo v zakonskem roku, odgovor na tožbo pa tudi vsebuje vse potrebne sestavine, niso izpolnjeni pogoji niti za zavrženje odgovora na tožbo niti za izdajo zamudne sodbe
Pri tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti je do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma I. kategorije invalidnosti prišlo dne 28. 1. 2011. Ker gre za spremembo v stanju invalidnosti, ima pravico do invalidske pokojnine od dne 1. 2. 2011 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za vložitev tožbe - vročitev odpovedi - osebna vročitev - sprememba tožbe - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - reparacija
Upoštevaje dokazno breme in glede na to, da toženec pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku ni poslal priporočeno s povratnico, je sodišče prve stopnje utemeljeno v tožnikovo korist upoštevalo, da je šele dan ali dva po tem prevzel pošiljko, ko je bila ta vročena njegovemu očetu. Tožnik je nato tožbo vložil priporočeno po pošti v predpisanem 30-dnevnem roku za vložitev tožbe, tako da je tožba pravočasna.
Glede na to, da je bilo pravi vzrok za odpoved nekvalitetno delo tožnika, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
ZIZ člen 15, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDPra člen 7.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložen ugovor – utemeljen ugovor – sposobnost biti stranka - vročanje pisanj državnemu pravobranilstvu - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, se v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Skladno s 15. členom ZDPra morajo sodišča o zadevah, v katerih Državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra (državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe), vročati vsa pisanja Državnemu pravobranilstvu, saj drugačna vročitev nima pravnega učinka. Pritožbena navedba, da je mogoče vročanje Državnemu pravobranilstvu šele potem, ko to prevzame zastopanje, ni utemeljena, saj gre za zakonitega zastopnika na podlagi ZDPra, ki obvezno zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra že na podlagi samega zakona.
Zaradi neskladij med mnenji različnih medicinskih strokovnjakov mora sodišče za razjasnitev dejstev v zvezi s tožnikovo izgubo delovne zmožnosti ali preostalo delovno zmožnostjo izvesti dokaz s pridobitvijo izvedenskega mnenja.
Čeprav tožnica dejansko zaradi zdravstvenih razlogov ni začela delati kot kmetica s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno, se ji od dne 3. 6. 2010 dalje izplačuje delna invalidska pokojnina, saj od tega dne ni bila več v bolniškem staležu za polni delovni čas, temveč za krajši delovni čas od polnega po 4 ure dnevno in je bila na tak način tudi zavarovana.
vojak - obstoj delovnega razmerja - prestop iz JLA v TO - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - stari ZDR
Pravočasnost tožnikove zahteve za varstvo pravic in pravočasnost vložitve tožbe je treba presojati upoštevaje specifičnost tožnikovega primera, na katerega so vplivale njegove hude zdravstvene težave duševne narave. Tožnik v času pred vložitvijo zahteve zaradi zdravstvenih težav ni bil zmožen oziroma sposoben razumeti, da tožena stranka s svojim ravnanjem krši njegove pravice iz delovnega razmerja. Zato mu ni mogoče očitati, da je zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki vložil po izteku roka iz drugega odstavka 80. člena ZTPDR - ta rok je začel v tožnikovem primeru teči šele, ko je izvedel (je bil sposoben razumeti), da so mu pravice iz delovnega razmerja kršene.
nadomestilo plače - bolniški stalež - osnova za obračun - del plače za delovno uspešnost
V osnovo za odmero nadomestila plače za čas začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni se všteva tudi del plače, ki je rezultat individualne uspešnosti tožeče stranke.
nadomestna vročitev – potek roka na dela prost dan – nastop fikcije vročitve
Na podlagi 4. odst. 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve z iztekom petnajstega dne in ne šestnajsti dan. Na to ne vpliva dejstvo, da je bil petnajsti dan dela prost dan (nedelja).
zamudna sodba - plača - stroški v zvezi z delom - regres za letni dopust
Slabo finančno stanje in insolventnost podjetja ne odvezujeta delodajalca, da poravna delavcu pripadajoče zneske plače in povračil stroškov iz delovnega razmerja, ki imajo podlago v zakonu in kolektivni pogodbi.
Zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo, saj mora biti pravno sredstvo zagotovljeno predvsem zoper končno odločbo sodišča prve stopnje, ni pa ustavno sporna ureditev, da ni pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva.
ZPIZ-1 člen 60, 93, 93/3, 93/3-1, 159, 159/1, 159/2.
delna invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnik kot invalid II. kategorije s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno nima pravice do delne invalidske pokojnine, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zavarovanec pridobi to pravico z dnem, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, neodvisno od izvršitve pravice do dela s krajšim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Pričetek dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu je bistven za izplačevanje delne invalidske pokojnine.