ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069551
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice - regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
Ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj nikoli več ne bi mogla posneti filma po tem istem scenariju, niti kakšne neugodne posledice bo zaradi neposnetega filma utrpela, se glede na njene nekonkretizirane navedbe v smislu nastanka posledic, ki ji bodo nastale brez izdaje začasne odredbe, konkretne posledice, ki jih navaja tožena stranka, izkažejo za bolj neugodne. To velja zlasti upoštevaje, da je namen predvajanja filma obeleženje dvajsetletnice osamosvojitve Slovenije.
ZStk člen 2, 2/2, 2/4, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. URS člen 77. ZPP člen 181.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavkovne zahteve - predmet stavkovnih zahtev - napoved stavke - pogajanja - pravica do stavke - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Stavka ni nezakonita, ker nasprotni udeleženec napovedi stavke ni poslal nadzornemu svetu predlagatelja (ampak le upravi), saj nadzorni svet ni organ upravljanja ali poslovodni organ v smislu določbe prvega odstavka 3. člena ZStk.
Ker so se stavkovne zahteve nasprotnega udeleženca nanašale na uresničevanje ekonomskih oz. socialnih pravic in interesov z dela, je bila stavka zakonita. Pri tem niso bistvene navedbe predlagatelja, češ da stavka ni bila nujna, primerna in sorazmerna oz. da posamezne stavkovne zahteve niso bile vsebinsko utemeljene.
ZIZ člen 15, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDPra člen 7.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložen ugovor – utemeljen ugovor – sposobnost biti stranka - vročanje pisanj državnemu pravobranilstvu - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, se v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Skladno s 15. členom ZDPra morajo sodišča o zadevah, v katerih Državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra (državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe), vročati vsa pisanja Državnemu pravobranilstvu, saj drugačna vročitev nima pravnega učinka. Pritožbena navedba, da je mogoče vročanje Državnemu pravobranilstvu šele potem, ko to prevzame zastopanje, ni utemeljena, saj gre za zakonitega zastopnika na podlagi ZDPra, ki obvezno zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra že na podlagi samega zakona.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072419
OZ člen 3, 39, 270, 270/1, 311, 319, 328, 329, 432, 1012, 1022, 1022/1. ZGD- 1 člen 515.
posojilna pogodba – poroštvena pogodba – pogodba o pristopu k dolgu – naslov pogodbe – prenehanje obveznosti – stečaj – izbris iz sodnega registra – kavza – ničnost
Z izbrisom dolžnika iz sodnega registra po začetem in zaključenem stečajnem postopku, upnik, ker dolžnik v takem primeru nima pravnih naslednikov, svoje terjatve ne more od dolžnika izterjati. Njegova terjatev preneha le v razmerju do stečajnega dolžnika, kar pa ne pomeni, da je bila izpolnjena.
Ob sklenitvi pogodbe je toženec vedel, da izbrisani dolžnik svoje obveznost nikoli ne bo izpolnil. S pogodbo o pristopu k dolgu pa se tretji zaveže, da bo izpolnil dolžnikovo terjatev, tako da postane s tožnikom solidarno zavezan. Ker torej z izbrisom dolžnika - družbe P. obveznost do tožeče stranke ni bila izpolnjena, ni ovire za toženčevo zavezo, da on izpolni obveznost izbrisanega dolžnika.
vojak - obstoj delovnega razmerja - prestop iz JLA v TO - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - stari ZDR
Pravočasnost tožnikove zahteve za varstvo pravic in pravočasnost vložitve tožbe je treba presojati upoštevaje specifičnost tožnikovega primera, na katerega so vplivale njegove hude zdravstvene težave duševne narave. Tožnik v času pred vložitvijo zahteve zaradi zdravstvenih težav ni bil zmožen oziroma sposoben razumeti, da tožena stranka s svojim ravnanjem krši njegove pravice iz delovnega razmerja. Zato mu ni mogoče očitati, da je zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki vložil po izteku roka iz drugega odstavka 80. člena ZTPDR - ta rok je začel v tožnikovem primeru teči šele, ko je izvedel (je bil sposoben razumeti), da so mu pravice iz delovnega razmerja kršene.
Čeprav tožnica dejansko zaradi zdravstvenih razlogov ni začela delati kot kmetica s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno, se ji od dne 3. 6. 2010 dalje izplačuje delna invalidska pokojnina, saj od tega dne ni bila več v bolniškem staležu za polni delovni čas, temveč za krajši delovni čas od polnega po 4 ure dnevno in je bila na tak način tudi zavarovana.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
terjatev iz delovnega razmerja - pobotni ugovor - bistvena kršitev določb postopka
Zaradi izostanka odločitve o pobotnem ugovoru v izreku sodbe in navedb v obrazložitvi, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Glede na to, da je bila tožnica, preden ji je delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo, dalj časa v bolniškem staležu in da je že predhodno sporočila, da bo letni dopust izrabila tik pred upokojitvijo, je pravilen zaključek, da letnega dopusta ni mogla izrabiti iz objektivnih razlogov. Zaradi tega je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust utemeljen.
pokojninska osnova - nadurno delo - pravnomočna zavrnilna odločba
S povsem enako zahtevo, kot jo je tožnik vložil že dne 2. 11. 2005 in jo je toženec zavrnil, takšna odločitev pa je bila potrjena tudi v sodnem postopku, je tožnik dne 22. 3. 2010 ponovno uveljavljal, da se mu pri izračunu invalidske pokojnine upoštevajo plače, ki jih je prejel za delo preko polnega delovnega čas v obdobju od 1973 do 1981. Toženec je zahtevo zakonito zavrgel, saj se dejansko in pravno stanje ali pravna podlaga, na katero opira zahtevek, nista spremenila.
Zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo, saj mora biti pravno sredstvo zagotovljeno predvsem zoper končno odločbo sodišča prve stopnje, ni pa ustavno sporna ureditev, da ni pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva.
ZPIZ-1 člen 57, 60, 60/2, 60/2-3, 96, 96/1,163. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2008 dalje točka 1.
invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – kategorija invalidnosti
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo ustrezno delo z omejitvami od 21. 9. 2005. V novem invalidskem postopku so mu bile priznane dodatne omejitve v zvezi z delom od 1. 6. 2009 dalje. Prišlo je do spremembe v stanju invalidnosti, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila. O pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno na novo odločiti.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Okoliščina, da je tožnik pri toženi stranki pri plači za december 1997 že prejel jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe, ne pomeni, da je tožena stranka prosta obveznosti, da mu izplača jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Zaradi neskladij med mnenji različnih medicinskih strokovnjakov mora sodišče za razjasnitev dejstev v zvezi s tožnikovo izgubo delovne zmožnosti ali preostalo delovno zmožnostjo izvesti dokaz s pridobitvijo izvedenskega mnenja.
ZPIZ-1 člen 60, 93, 93/3, 93/3-1, 159, 159/1, 159/2.
delna invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnik kot invalid II. kategorije s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno nima pravice do delne invalidske pokojnine, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zavarovanec pridobi to pravico z dnem, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, neodvisno od izvršitve pravice do dela s krajšim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Pričetek dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu je bistven za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
Pri tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti je do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma I. kategorije invalidnosti prišlo dne 28. 1. 2011. Ker gre za spremembo v stanju invalidnosti, ima pravico do invalidske pokojnine od dne 1. 2. 2011 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za vložitev tožbe - vročitev odpovedi - osebna vročitev - sprememba tožbe - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - reparacija
Upoštevaje dokazno breme in glede na to, da toženec pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku ni poslal priporočeno s povratnico, je sodišče prve stopnje utemeljeno v tožnikovo korist upoštevalo, da je šele dan ali dva po tem prevzel pošiljko, ko je bila ta vročena njegovemu očetu. Tožnik je nato tožbo vložil priporočeno po pošti v predpisanem 30-dnevnem roku za vložitev tožbe, tako da je tožba pravočasna.
Glede na to, da je bilo pravi vzrok za odpoved nekvalitetno delo tožnika, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Na odločitev, da je tožnica upravičena do odpravnine in odpovednega roka ob upoštevanju delovne dobe pri toženi stranki in njenem prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta, ne more vplivati, da je lastnik in zakoniti zastopnik tožene stranke tujec, ki ni bil seznanjen z možnostjo, da ga bodo zaradi delovnopravne kontinuitete bremenili daljši odpovedni roki in višje odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Bistveno tudi ni, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke subjektivno prepričan, da ne gre za delovnopravno kontinuiteto, ker so delavke s prejšnjim delodajalcem podpisale sporazume o razveljavitvi pogodb o zaposlitvi. Vprašanje, ali je šlo za spremembo delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR, se namreč presoja po objektivnih kriterijih.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - nepopolna vloga - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tako pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje kot zoper sklep, s katerim je tožnico pozvalo, naj popravi nepopolno vlogo, saj zoper takšni odločitvi sodišča pritožba ni dovoljena.
Ker je tožena stranka podala odgovor na tožbo v zakonskem roku, odgovor na tožbo pa tudi vsebuje vse potrebne sestavine, niso izpolnjeni pogoji niti za zavrženje odgovora na tožbo niti za izdajo zamudne sodbe
Po mnenju sodnega izvedenca je bil tožnik v spornem obdobju s psihiatričnega vidika zmožen za delo s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, zaradi telesnih težav pa je bil začasno nezmožen za delo še za preostale štiri ure dnevno. Ker se je toženec z mnenjem, da je bil s psihiatričnega vidika zmožen za delo štiri ure dnevno, strinjal, glede nezmožnosti zaradi telesnih težav pa ni imel pripomb in ni predlagal zaslišanja izvedenca, v pritožbenem postopku nejasnosti v izvedenskem mnenju ne more več uveljavljati.