SPZ člen 42. ZD člen 26, 28/2, 123, 132. ZPP člen 11, 115, 181, 181/2, 286b. ZZK-1 člen 11, 13, 40, 40/1, 40/1-6, 124, 243.
izbrisna tožba – pravni interes tožeče stranke – aktivna in pasivna legitimacija
Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki pa je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pravni interes tožeče stranke za uveljavljanje takega zahtevka ob povedanem zato ne more biti sporen in posebnega utemeljevanja po določbi drugega odstavka 181. člena ZPP ne zahteva. Hkrati pa je glede na okoliščine obravnavanega primera le s takim zahtevkom zagotovljeno učinkovito pravno varstvo njenih lastninskopravnih upravičenj.
Zahtevek iz izbrisne tožbe je utemeljen, če je izpodbijana vknjižba iz materialnopravnega razloga nepravilna, če tožbo uveljavlja oseba, ki izkaže, da so s to vknjižbo kršene njene pravice na nepremičnini, pri čemer se ne zahteva, da je knjižna prednica (vprašanje aktivne legitimacije) in če je tožba vložena zoper osebo, v korist katere je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice, hkrati pa ni izkazana dobra vera pridobitelja (vprašanje pasivne legitimacije).
Ker površina spornega stanovanja predstavlja podatek o tem, kaj ta nepremičnina v naravi predstavlja, zemljiška knjiga, kjer se evidentirajo stvarne pravice in nekatere obligacijske pravice na nepremičninah (13. člen ZZK-1 v zvezi s 11. členom ZZK-1), pa ni temeljna evidenca o tem, to na odločitev, da je izpodbijana vknjižba materialnopravno nepravilna ter na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v čimer ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069525
ZPP člen 7, 7/1, 214, 214/1, 324, 324/2, 496.
sklepčnost tožbe – trditvena podlaga – dokazno breme – izvršitev dela – dobava – datum sodbe
Trditveno breme ne pomeni, da bi morala tožnica zatrjevati prav vsako okoliščino, ki bi jo nato potrdila zaslišana priča D. B., pač pa zgolj odločilna pravno relevantna (konstitutivna) dejstva.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje sicer napačno štelo, da je trditveno in dokazno breme, da dela tožnica ni opravila, na toženki in ne pravilno – na tožnici, to ni vplivalo na pravilnost odločitve, saj je tožnica dejstvo svoje izpolnitve obveznosti dokazala s povratnico, toženka pa ni uspela ovreči njenega aktualnega dokaznega uspeha, ki se je zato spremenil v njen dokončni dokazni uspeh
Drugačen, kasnejši, datum izpodbijane sodbe (9.3.2011) torej ne predstavlja procesne kršitve, pač pa je logična posledica dejstva, da je bila sodba v predmetnem postopku izdelana dvakrat, najprej s skrajšano in po napovedi pritožbe s polno obrazložitvijo..
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074318
ZOR člen 103. : ZGD člen 416, 416/7, 430, 430/1, 435, 435/2. : ZPP člen 13, 14.
ničnost pogodbe – poseg v osnovni kapital družbe – pridobitev lastnega poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža – vrednost osnovnega kapitala družbe – soglasje upravnega odbora družbe – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje
V konkretnem primeru ni relevantno, kakšen je bil običajen način poslovanja, na kakšen način so si ostali družbeniki izplačali svoje poslovne deleže in ali so se s takšnim načinom poslovanja družbeniki strinjali ali ne. Pomembna je zgolj ugotovitev, ali je drugo toženec s svojim ravnanjem posegel v osnovni kapital družbe O., d.o.o., ali ne, saj sta določbi 430. člena ZGD in 435. člena ZGD kogentni in ju morebitna privolitev v oškodovanje družbe s strani ostalih družbenikov ali običajnost takšnega načina poslovanja ne moreta izključiti.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek ni v skladu z ustavo, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
oprostitev plačila sodne takse – izvršilni postopek – pravdni postopek
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, ki ga sodišče izda v izvršilnem postopku, velja tudi v nadaljnjem pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi zaradi ugovora dolžnika.
ZJU člen 128, 128/5, 128/6, 154. ZDR člen 75, 75/1, 78. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
disciplinski postopek - prenehanje delovnega razmerja - vodenje disciplinskega postopka - disciplinska obravnava - zastaranje - zadržanje zastaranja - bolniški stalež - smrt stranke - reparacija - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Zastaranje vodenja disciplinskega postopka je bilo zadržano le za 30 dni bolniške odsotnosti, ko se (pokojni) tožnik zaradi zdravstvenega stanja in bolečin ni mogel udeleževati disciplinske obravnave, ne pa vseh 74 dni, kolikor je trajal bolniški stalež.
Na podlagi ugotovitve, da prenehanje delovnega razmerja ni bilo zakonito, se ugotovi trajanje delovnega razmerja (pokojnega) tožnika do njegove smrti, razen za čas, ko je bil zaposlen drugje, poleg tega pa se njegovim dedičem, ki so stranke v postopku, prizna reparacija v višini plače, ki bi jo tožnik prejemal, oziroma razlike v plači glede na plačo, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu.
pooblastilo odvetniku za vložitev revizije – predlog za dopustitev revizije
Zadošča, da odvetnik predloži novo in posebno pooblastilo ob vložitvi predloga za dopustitev revizije. Ob vložitvi revizije same zato ni dolžan predložiti še dodatnega pooblastila.
Morebitni dogovori med strankama o rešitvi spora ne predstavljajo dokaza, zato so navedbe tožene stranke o dogovarjanju s tožečo stranko za predmetni postopek irelevantne. Tudi sicer načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij strankam omogoča, da se kljub sodbi sodišča dogovorijo drugače.
zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – odpoved pravici do pravdnih stroškov
Sodna poravnava je bila sklenjena le med tožnikom in prvotoženo stranko in tako ne zavezuje drugotožene stranke. Prav tako zaveza prvotožene stranke, da se bo z drugotoženo stranko dogovorila, da ne bo terjala stroškov postopka, drugotoženi stranki ne preprečuje zahtevati povrnitve stroškov postopka.
Tožnikov mesečni prejemek bi po odbitju mesečne taksne obveznosti eno leto ne dosegal niti 50 % minimalne plače. Ob takšnem dejanskem stanju so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Kljub temu, da je bil pritožnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno opozorjen oziroma poučen, da mora biti pritožba podpisana, sicer jo bo sodišče brez poziva na dopolnitev zavrglo, je pritožnik sodišču poslala v celoti natisnjeno pritožbo brez lastnoročnega podpisa, zato je potrebno takšno nepopolno pritožbo zavreči.
odškodnina za negmotno škodo zaradi smrti bližnjega – odgovornost za škodo od nevarne stvari – dejanje oškodovanca - soprispevek
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil pokojni edini sin tožnika in da sta bila starša na njega zelo navezana, zato je primerna odškodnina za njuno duševno trpljenje ob izgubi sina 13.500,00 EUR za vsakega.
Oškodovanec (kolesar) je s svojim nepravilnim ravnanjem prispeval k škodnemu dogodku 30 %.
uklonilni zapor – nadomestitev globe – razgovor pri CSD – domneva umika predloga za nadomestitev globe – naslov za vročanje – vročanje z javnim naznanilom
Če je sodišče prvotno štelo vročanje vabila na razgovor pri CSD z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava za nezadostno oziroma nepravilno in CSD naložilo, naj storilcu ponovno pošlje vabilo na drug naslov, ki ga je sodišče samo ugotovilo na podlagi svojih evidenc, ne more naknadno šteti prvotnega vabljenja z javnim naznanilom za pravilno, temveč mora ponovno odrediti nadaljnje postopanje po določbah ZUP o vročanju z javnim naznanilom.
Posledice, ki jih storilec zatrjuje v svoji vlogi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti, so za storilca lahko tako hude, da po oceni pritožbenega sodišča že sama grožnja njihovega nastanka nedvomno vpliva na odločitev storilca o njegovem nadaljnjem ravnanju v cestnem prometu in je pričakovati, da bo zaradi same grožnje morebitnega nastanka teh posledic motiviran za zelo dosledno in natančno spoštovanje cestnoprometnih predpisov.
Storilcu je sicer bilo zaradi prekoračitve hitrosti v naselju izrečenih dvakrat po 5 kazenskih točk, zaradi odklona preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pa še 17 kazenskih točk, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi čas storitve prekrškov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003131
ZP-1 člen 67, 67/2, 202d. ZUP člen 96a, 98.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – postopek po uradni dolžnosti – naslov za vročanje – vročanje z javnim naznanilom
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja se vroča najprej na naslov za vročanje po registru prebivalstva, če to ni uspešno pa takoj sledi vročanje z javnim naznanilom.
stroški postopka – uspeh v pravdi – služnostna pravica – stvarna služnost
Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo zahtevku tožeče stranke in ugotovilo obstoj služnostne pravice peš hoje in voženj s poljskimi vozili in traktorjem, zavrnilo pa je zahtevek na ugotovitev služnostne pravice za vožnjo z osebnimi avtomobili, tovornimi vozili in poljedelskimi stroji. Zato je tožeča stranka uspela le v 70 %, tožena pa v 30 %.
Zaradi neskladij med mnenji različnih medicinskih strokovnjakov mora sodišče za razjasnitev dejstev v zvezi s tožnikovo izgubo delovne zmožnosti ali preostalo delovno zmožnostjo izvesti dokaz s pridobitvijo izvedenskega mnenja.
ZPP člen 105b, 105b/5, 113, 115, 116, 120, 142, 270, 280, 487, 487/2. ZDSS-1 člen 28. Sodni red člen 72, 72/1, 241.
vrnitev v prejšnje stanje – izostanek z naroka – preložitev naroka
O preložitvi naroka odloča sodnik. Zato navedbe tožnice, da naj bi ji sodna zapisnikarica po telefonu zagotovila, da bo narok preložen, niso upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZIZ člen 15, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDPra člen 7.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložen ugovor – utemeljen ugovor – sposobnost biti stranka - vročanje pisanj državnemu pravobranilstvu - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, se v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Skladno s 15. členom ZDPra morajo sodišča o zadevah, v katerih Državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra (državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe), vročati vsa pisanja Državnemu pravobranilstvu, saj drugačna vročitev nima pravnega učinka. Pritožbena navedba, da je mogoče vročanje Državnemu pravobranilstvu šele potem, ko to prevzame zastopanje, ni utemeljena, saj gre za zakonitega zastopnika na podlagi ZDPra, ki obvezno zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra že na podlagi samega zakona.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.