ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 272. ZPIZ-1 člen 93, 93/7, 101.
začasna odredba
Tožnikove navedbe, da zaradi omejitev in prevelikega napora trpi njegovo zdravje in se boji, da se bo še poslabšalo, oškodovan pa je tudi finančno ter da glede na izdano zdravniško spričevalo lahko opravlja delo varnostnik – komercialist, ne izkazujejo verjetnega obstoja terjatve. Poleg tega tudi ni izkazano, da bi pri tožniku z izvršitvijo odločbe toženca, da je zmožen za delo z omejitvami in v skrajšanem delovnem času, prišlo do težko nadomestljive škode. Predlog za izdajo začasne odredbe tako ni utemeljen.
SPZ člen 28, 43. ZLNDL ZPP člen 184, 184/2, 212, 285. ZSKZ člen 14, 17. ZTLR člen 28, 29, 72, 72/2, 72/3 ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege – vpis družbene lastnine – podržavljenje – lovska družina – sprememba tožbe – priposestvovanje stvari v družbeni lastnini – dobroverni lastniški posestnik – opravičljiva zmota – trditveno in dokazno breme
Zgolj na podlagi zatrjevanja toženke, da je nepremičnine pridobila z odplačnimi pravnimi posli od prodajalcev – pravnih prednikov, ki so na teh nepremičninah sami imeli civilnopravno lastninsko pravico, ni mogoče sklepati, da je šlo za pridobitev lastninske pravice in da je vpis družbene lastnine na nepremičninah bil napačno izveden.
Zakonodajalec je z določbami ZSKZ legitimno zasledoval interes zaščite kmetijskih zemljišč in s tem naravne in kulturne dediščine državnega pomena.
odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – izvršilni naslov – zamudne obresti – obrestna mera – valutna terjatev
Glede na navedeno se pokaže, da v bistvu ni sporen način izračuna obresti do 28. 6. 2003, niti ne po 1. 1. 2007, ko je bila uvedena valuta evra, ampak le obdobje od 28. 6. 2003 pa do 31. 12. 2006, sicer je sodišče prve stopnje (skladno s stališčem organizacije za plačilni promet) upnikovo terjatev v tem obdobju, ker pač po izvršilnem naslovu (izdanem že po 1. 1. 2007) obveznost dolžnikov glasi v evrih, štelo kot terjatev, izraženo v tuji valuti, za katero pa v skladu z drugim odstavkom člena 378 OZ pride v poštev 8 % letna obrestna mera, če poseben zakon ne določa drugače. Predpisana obrestna mera na podlagi navedenih predpisov po stališču sodišča prve stopnje velja za v domači valuti izražene terjatve, ker pa v danem primeru upnikova terjatev glasi v evrih, za čas do uveljavitve evra kot domače valute njena uporaba ne pride v poštev.
Nobenega dvoma ni glede navedene upoštevnosti različne obrestne mere, v kolikor gre za v domači valuti izraženo terjatev na eni strani ali valutno terjatev na drugi. Vendar pa je v danem primeru pomembna opredelitev značaja terjatve. Res je, da izvršilni naslov določa obveznost dolžnikov v evrih, šele po 1. 1. 2007 tedaj v spremenjeni novi domači valuti. Vendar pa to ne more pomeniti, da so s tem prej v SIT kot domači valuti izražene terjatve postale valutne terjatve (terjatve izražene v tuji valuti). Dejstvo je, kar upnik pravilno poudarja, da je tožbo vložil ob uveljavljanju denarnega zahtevka v tedaj veljavni valuti SIT, in da je znatni del pravdnega postopka tudi še tekel za časa veljavnosti SIT. Glede na naravo njegove terjatve v bistvu tudi v kakšni drugi valuti te ne bi mogel uveljavljati. Šlo je tedaj za uveljavljanje v domači valuti izražene terjatve, tudi do 31. 12. 2006 kot zaključnega obdobja veljavnosti SIT kot domače valute. Upnikova terjatev je namreč ves čas ohranjala svojo naravo in se opirala na isto pravno podlago, vse ostalo pa se je dogajalo izven njegove volje, objektivno, pač glede na z zakonom določeno spremembo denarne valute. Dejstvo je, da Zakon o uvedbi evra (v nadaljevanju ZUE) v 13. členu določa, da se z dnem uvedbe EUR šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom glasijo na EUR preračunano po tečaju zamenjave. V vseh pravnih razmerjih so se tedaj obveznosti oziroma terjatve avtomatično preračunale v novo valuto. Navedeno kaže, da se zaradi tega tudi v danem primeru narava upnikove terjatve nikakor ni mogla spremeniti, le drugače je bila izražena, v obeh obdobjih, tako pred uvedbo evra kot po njej, pa je v bistvu predstavljala v domači valuti izraženo terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074320
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 635.
razpravno načelo – grajanje napak – zamuda in napake izvedenih del – trditveno breme
Sodišče je pri svoji presoji vezano na trditveno podlago strank, ki je izvedeni dokazi kot je zaslišanje priče ne morejo nadomestiti. Zato okoliščine, da so v spisu sicer obstajali podatki (izpovedba priče V. in listinski dokazi, priloge A1-A4), brez ustrezne pravočasne trditvene podlage ne morejo predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča o zamudi in očitanih napakah. Dokazov namreč ni mogoče enačiti s trditvami pravdnih strank. Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank, medtem ko so dokazi le sredstvo, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – odpoved pravici do pravdnih stroškov
Sodna poravnava je bila sklenjena le med tožnikom in prvotoženo stranko in tako ne zavezuje drugotožene stranke. Prav tako zaveza prvotožene stranke, da se bo z drugotoženo stranko dogovorila, da ne bo terjala stroškov postopka, drugotoženi stranki ne preprečuje zahtevati povrnitve stroškov postopka.
Tožnikov mesečni prejemek bi po odbitju mesečne taksne obveznosti eno leto ne dosegal niti 50 % minimalne plače. Ob takšnem dejanskem stanju so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
oprostitev plačila sodne takse – izvršilni postopek – pravdni postopek
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, ki ga sodišče izda v izvršilnem postopku, velja tudi v nadaljnjem pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi zaradi ugovora dolžnika.
Morebitni dogovori med strankama o rešitvi spora ne predstavljajo dokaza, zato so navedbe tožene stranke o dogovarjanju s tožečo stranko za predmetni postopek irelevantne. Tudi sicer načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij strankam omogoča, da se kljub sodbi sodišča dogovorijo drugače.
pooblastilo odvetniku za vložitev revizije – predlog za dopustitev revizije
Zadošča, da odvetnik predloži novo in posebno pooblastilo ob vložitvi predloga za dopustitev revizije. Ob vložitvi revizije same zato ni dolžan predložiti še dodatnega pooblastila.
ZJU člen 128, 128/5, 128/6, 154. ZDR člen 75, 75/1, 78. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
disciplinski postopek - prenehanje delovnega razmerja - vodenje disciplinskega postopka - disciplinska obravnava - zastaranje - zadržanje zastaranja - bolniški stalež - smrt stranke - reparacija - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Zastaranje vodenja disciplinskega postopka je bilo zadržano le za 30 dni bolniške odsotnosti, ko se (pokojni) tožnik zaradi zdravstvenega stanja in bolečin ni mogel udeleževati disciplinske obravnave, ne pa vseh 74 dni, kolikor je trajal bolniški stalež.
Na podlagi ugotovitve, da prenehanje delovnega razmerja ni bilo zakonito, se ugotovi trajanje delovnega razmerja (pokojnega) tožnika do njegove smrti, razen za čas, ko je bil zaposlen drugje, poleg tega pa se njegovim dedičem, ki so stranke v postopku, prizna reparacija v višini plače, ki bi jo tožnik prejemal, oziroma razlike v plači glede na plačo, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu.
Kljub temu, da je bil pritožnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno opozorjen oziroma poučen, da mora biti pritožba podpisana, sicer jo bo sodišče brez poziva na dopolnitev zavrglo, je pritožnik sodišču poslala v celoti natisnjeno pritožbo brez lastnoročnega podpisa, zato je potrebno takšno nepopolno pritožbo zavreči.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003131
ZP-1 člen 67, 67/2, 202d. ZUP člen 96a, 98.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – postopek po uradni dolžnosti – naslov za vročanje – vročanje z javnim naznanilom
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja se vroča najprej na naslov za vročanje po registru prebivalstva, če to ni uspešno pa takoj sledi vročanje z javnim naznanilom.
stroški postopka – uspeh v pravdi – služnostna pravica – stvarna služnost
Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo zahtevku tožeče stranke in ugotovilo obstoj služnostne pravice peš hoje in voženj s poljskimi vozili in traktorjem, zavrnilo pa je zahtevek na ugotovitev služnostne pravice za vožnjo z osebnimi avtomobili, tovornimi vozili in poljedelskimi stroji. Zato je tožeča stranka uspela le v 70 %, tožena pa v 30 %.
odškodnina za negmotno škodo zaradi smrti bližnjega – odgovornost za škodo od nevarne stvari – dejanje oškodovanca - soprispevek
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil pokojni edini sin tožnika in da sta bila starša na njega zelo navezana, zato je primerna odškodnina za njuno duševno trpljenje ob izgubi sina 13.500,00 EUR za vsakega.
Oškodovanec (kolesar) je s svojim nepravilnim ravnanjem prispeval k škodnemu dogodku 30 %.
uklonilni zapor – nadomestitev globe – razgovor pri CSD – domneva umika predloga za nadomestitev globe – naslov za vročanje – vročanje z javnim naznanilom
Če je sodišče prvotno štelo vročanje vabila na razgovor pri CSD z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava za nezadostno oziroma nepravilno in CSD naložilo, naj storilcu ponovno pošlje vabilo na drug naslov, ki ga je sodišče samo ugotovilo na podlagi svojih evidenc, ne more naknadno šteti prvotnega vabljenja z javnim naznanilom za pravilno, temveč mora ponovno odrediti nadaljnje postopanje po določbah ZUP o vročanju z javnim naznanilom.
Posledice, ki jih storilec zatrjuje v svoji vlogi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti, so za storilca lahko tako hude, da po oceni pritožbenega sodišča že sama grožnja njihovega nastanka nedvomno vpliva na odločitev storilca o njegovem nadaljnjem ravnanju v cestnem prometu in je pričakovati, da bo zaradi same grožnje morebitnega nastanka teh posledic motiviran za zelo dosledno in natančno spoštovanje cestnoprometnih predpisov.
Storilcu je sicer bilo zaradi prekoračitve hitrosti v naselju izrečenih dvakrat po 5 kazenskih točk, zaradi odklona preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pa še 17 kazenskih točk, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi čas storitve prekrškov.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Na odločitev, da je tožnica upravičena do odpravnine in odpovednega roka ob upoštevanju delovne dobe pri toženi stranki in njenem prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta, ne more vplivati, da je lastnik in zakoniti zastopnik tožene stranke tujec, ki ni bil seznanjen z možnostjo, da ga bodo zaradi delovnopravne kontinuitete bremenili daljši odpovedni roki in višje odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Bistveno tudi ni, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke subjektivno prepričan, da ne gre za delovnopravno kontinuiteto, ker so delavke s prejšnjim delodajalcem podpisale sporazume o razveljavitvi pogodb o zaposlitvi. Vprašanje, ali je šlo za spremembo delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR, se namreč presoja po objektivnih kriterijih.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
ZStk člen 2, 2/2, 2/4, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. URS člen 77. ZPP člen 181.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavkovne zahteve - predmet stavkovnih zahtev - napoved stavke - pogajanja - pravica do stavke - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Stavka ni nezakonita, ker nasprotni udeleženec napovedi stavke ni poslal nadzornemu svetu predlagatelja (ampak le upravi), saj nadzorni svet ni organ upravljanja ali poslovodni organ v smislu določbe prvega odstavka 3. člena ZStk.
Ker so se stavkovne zahteve nasprotnega udeleženca nanašale na uresničevanje ekonomskih oz. socialnih pravic in interesov z dela, je bila stavka zakonita. Pri tem niso bistvene navedbe predlagatelja, češ da stavka ni bila nujna, primerna in sorazmerna oz. da posamezne stavkovne zahteve niso bile vsebinsko utemeljene.
Zaradi neskladij med mnenji različnih medicinskih strokovnjakov mora sodišče za razjasnitev dejstev v zvezi s tožnikovo izgubo delovne zmožnosti ali preostalo delovno zmožnostjo izvesti dokaz s pridobitvijo izvedenskega mnenja.