sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
specialno pooblastilo - neposredno zastopanje v imenu in za račun zastopanega - zastopanje pri pravnem poslu - prekoračitev pooblastila - učinki zastopanja
Za presojo upravičenj pooblaščenca in s tem prekoračitev pooblastila je v razmerju do tretjih pomemben obseg upravičenj, določen v pooblastilu. Omejitve, ki v pooblastilu niso zapisane, v razmerju do tretjih ne učinkujejo (učinkujejo le v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem in se lahko odrazijo v odškodninski odgovornosti pooblaščenca).
nujni delež – zastaranje zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe
Do pretrganja zastaranja pride tudi, če nujni dedič vloži tožbo, s katero izpodbija oporoko. V takem primeru začne teči rok iz 41. člena ZD od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke
Pretrganje zastaranja velja za tistega, ki je aktiven pri uveljavljanju svoje pravice. Upnica v razmerju, zatrjevanem v tožbi, je bila zgolj omenjena dedinja AMŽ, ne pa tudi pokojna AČ, zato na tek zastaranja za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža, vložena tožba ni vplivala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je zahtevek AČ za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža zastaral in da zato po njeni smrti navedena pravica ni prešla na pritožnika.
ZJSRS člen 21, 28. ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 275, 299, 299/1.
jamstveni in preživninski sklad – pravica do nadomestila preživnine – prehod terjatve – obseg prehoda terjatve – pričetek teka zamudnih obresti
Okoliščina, ali je bil toženec seznanjen s prehodom terjatve na Jamstveni in preživninski sklad, ne vpliva na dejstvo, da je terjatev na podlagi zakona prešla na tožnika. Ker toženec ni zatrjeval, da odločba Jamstvenega in preživninskega sklada ne temelji na sodni odločbi, s katero sta bila določena višina in rok zapadlosti preživninske terjatve, je Sklad upravičen zahtevati plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila posameznih zneskov nadomestila preživnine.
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 154, 154/2, 309a. OZ člen 88.
izključitev družbenika iz družbe – oblikovalni učinek sodbe – tržna vrednost lokala – predpravdna pogajanja – namen oškodovanja – ničnost – moralna načela
Družbenik je na podlagi sodbe sodišča iz družbe izključen šele z nastopom pravnomočnosti sodbe. Tako s samo vložitvijo tožbe, s katero se zahteva njegova izključitev, prvo toženec še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku za njegovo izključitev, tudi ne bo, zato je podana njegova aktivna legitimacija za nasprotno tožbo na izključitev prvo tožeče stranke iz drugo tožeče stranke.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga
Sodbi prvostopnega in pritožbenega sodišča, ki ju je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka, ne predstavljata novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka dopusten (in utemeljen).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici – odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice – protipravnost
Zgolj dejstvo, da je (nepravdno) sodišče v konkretnem primeru po izvedenem postopku, ki ga je predpisoval ZNP, ugotovilo, da za (nadaljnje) pridržanje tožnice ni pogojev in da je to (za nazaj) ugotovilo tudi sodišče v tem postopku, samo po sebi še ne pomeni, da je toženi stranki mogoče očitati protipravno ravnanje.
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 272. ZPIZ-1 člen 93, 93/7, 101.
začasna odredba
Tožnikove navedbe, da zaradi omejitev in prevelikega napora trpi njegovo zdravje in se boji, da se bo še poslabšalo, oškodovan pa je tudi finančno ter da glede na izdano zdravniško spričevalo lahko opravlja delo varnostnik – komercialist, ne izkazujejo verjetnega obstoja terjatve. Poleg tega tudi ni izkazano, da bi pri tožniku z izvršitvijo odločbe toženca, da je zmožen za delo z omejitvami in v skrajšanem delovnem času, prišlo do težko nadomestljive škode. Predlog za izdajo začasne odredbe tako ni utemeljen.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek ni v skladu z ustavo, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
zavarovanje s predhodno odredbo – izdaja večih predhodnih odredb
Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno, vendar pa se mora glede na vsebino upnikovega predloga opredeliti do potrebnosti dveh ali več predhodnih odredb.
začetek stečajnega postopka proti stranki – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka
Določilo 301. člena ZFPPIPP ne vsebuje pravil za primer, ko se med pravdo začne stečajni postopek proti toženi stranki. Pravilo, ki v takem primeru narekuje prekinitev postopka, je določeno v 205. členu ZPP, ki določa, kdaj se postopek nadaljuje. Po prvem odstavku 208. člena ZPP se to zgodi, ko stečajni upravitelj prevzame postopek ali ko ga sodnik povabi naj to stori.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-3, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - reparacija - sodna razveza - odškodnina - okoliščine za odmero - bruto plača
V konkretni zadevi je tožnik z istim delodajalcem (toženo stranko) podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. Za (edino) očitano kršitev, ki naj bi bila s strani tožnika izvršena v času veljavnosti te pogodbe o zaposlitvi (tožniku se je očitalo, da je neupravičeno izostal od dela), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni bila podana. Na takšni podlagi je pravilno presodilo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o višini odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upoštevalo tožnikovo neto plačo, kot jo je prejemal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ta okoliščina (neto plača) pa pri odločanju ni relevantna, ampak bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti in upoštevati, kakšna je bila tožnikova bruto plača, ki jo je v tem obdobju prejemal pri toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069525
ZPP člen 7, 7/1, 214, 214/1, 324, 324/2, 496.
sklepčnost tožbe – trditvena podlaga – dokazno breme – izvršitev dela – dobava – datum sodbe
Trditveno breme ne pomeni, da bi morala tožnica zatrjevati prav vsako okoliščino, ki bi jo nato potrdila zaslišana priča D. B., pač pa zgolj odločilna pravno relevantna (konstitutivna) dejstva.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje sicer napačno štelo, da je trditveno in dokazno breme, da dela tožnica ni opravila, na toženki in ne pravilno – na tožnici, to ni vplivalo na pravilnost odločitve, saj je tožnica dejstvo svoje izpolnitve obveznosti dokazala s povratnico, toženka pa ni uspela ovreči njenega aktualnega dokaznega uspeha, ki se je zato spremenil v njen dokončni dokazni uspeh
Drugačen, kasnejši, datum izpodbijane sodbe (9.3.2011) torej ne predstavlja procesne kršitve, pač pa je logična posledica dejstva, da je bila sodba v predmetnem postopku izdelana dvakrat, najprej s skrajšano in po napovedi pritožbe s polno obrazložitvijo..
Izvedenčeva nadaljnja pojasnila so nujno vezana na morebitne pripombe pravdnih strank na že (prej) izdelano pisno mnenje. Ravno za situacije, ko se kasneje izkaže, da so nadaljnja pojasnila izvedenca nujna, zakon predvideva tudi zaslišanje izvedenca na naroku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogodba o pristopu k dolgu – regresni zahtevek – neupravičena obogatitev – verjetnost terjatve – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – prepoved razpolaganja
Zakon pristopniku k dolgu ne daje pravice do regresnega zahtevka, prav tako pristopnik, ki izpolni obveznost, ne more zahtevati vračila tistega, kar je izpolnil, na podlagi splošnih pravil o izpolnitvi in subrogaciji, niti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Tožeča stranka kot pristopnik bi lahko od prvotožene stranke kot dolžnice zahtevala vrnitev tega, kar je izpolnila, le če bi se za to posebej dogovorila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - stroški postopka - ZOdvT
Tožena stranka se je v skladu s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločila, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožnica, drugače razporedi med zaposlene. Na podlagi takšne odločitve je tožnici zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074318
ZOR člen 103. : ZGD člen 416, 416/7, 430, 430/1, 435, 435/2. : ZPP člen 13, 14.
ničnost pogodbe – poseg v osnovni kapital družbe – pridobitev lastnega poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža – vrednost osnovnega kapitala družbe – soglasje upravnega odbora družbe – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje
V konkretnem primeru ni relevantno, kakšen je bil običajen način poslovanja, na kakšen način so si ostali družbeniki izplačali svoje poslovne deleže in ali so se s takšnim načinom poslovanja družbeniki strinjali ali ne. Pomembna je zgolj ugotovitev, ali je drugo toženec s svojim ravnanjem posegel v osnovni kapital družbe O., d.o.o., ali ne, saj sta določbi 430. člena ZGD in 435. člena ZGD kogentni in ju morebitna privolitev v oškodovanje družbe s strani ostalih družbenikov ali običajnost takšnega načina poslovanja ne moreta izključiti.
objektivna sprememba tožbe – ista dejanska in pravna podlaga – privolitev v spremembo tožbe – ekonomičnost postopka
Iz ZPP ne izhaja, da bi bila objektivna sprememba tožbe dovoljena le v primeru, ko bi prvotno postavljeni in drugi tožbeni zahtevek temeljila na isti dejanski in pravni podlagi. Pomembno je, da je v primeru, ko drugi zahtevek ne izvira iz iste dejanske in pravne podlage kot prvotni zahtevek, za oba zahtevka stvarno pristojno isto sodišče in predpisana ista vrsta postopka.
SPZ člen 42. ZD člen 26, 28/2, 123, 132. ZPP člen 11, 115, 181, 181/2, 286b. ZZK-1 člen 11, 13, 40, 40/1, 40/1-6, 124, 243.
izbrisna tožba – pravni interes tožeče stranke – aktivna in pasivna legitimacija
Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki pa je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pravni interes tožeče stranke za uveljavljanje takega zahtevka ob povedanem zato ne more biti sporen in posebnega utemeljevanja po določbi drugega odstavka 181. člena ZPP ne zahteva. Hkrati pa je glede na okoliščine obravnavanega primera le s takim zahtevkom zagotovljeno učinkovito pravno varstvo njenih lastninskopravnih upravičenj.
Zahtevek iz izbrisne tožbe je utemeljen, če je izpodbijana vknjižba iz materialnopravnega razloga nepravilna, če tožbo uveljavlja oseba, ki izkaže, da so s to vknjižbo kršene njene pravice na nepremičnini, pri čemer se ne zahteva, da je knjižna prednica (vprašanje aktivne legitimacije) in če je tožba vložena zoper osebo, v korist katere je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice, hkrati pa ni izkazana dobra vera pridobitelja (vprašanje pasivne legitimacije).
Ker površina spornega stanovanja predstavlja podatek o tem, kaj ta nepremičnina v naravi predstavlja, zemljiška knjiga, kjer se evidentirajo stvarne pravice in nekatere obligacijske pravice na nepremičninah (13. člen ZZK-1 v zvezi s 11. členom ZZK-1), pa ni temeljna evidenca o tem, to na odločitev, da je izpodbijana vknjižba materialnopravno nepravilna ter na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v čimer ne vpliva.