postopek osebnega stečaja – prekinitev postopka zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika
Prekinitev postopka osebnega stečaja zgolj zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika kot družbenika izbrisane družbe bi pomenila zastoj postopka osebnega stečaja in s tem možnosti poplačila tistih upnikov v tem postopku, katerih terjatve ne temeljijo na obveznosti dolžnika kot družbenika izbrisane družbe.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – izročitev premičnine v posest - dokazna ocena – dejansko stanje
Tudi, če bi se štelo, da je bila kupoprodajna pogodba za sporno vozilo sklenjena, pa tožnica lastninske pravice ni pridobila, ker ji sporno vozilo ni bilo izročeno v posest (manjka razpolagalni pravni posel).
Katastrska meja ustvarja domnevo močnejše pravice le, če je dokončna. Pojem dokončnosti meje je v času sprejetja SPZ opredelil ZENDPME v 1. odstavku 11. člena. Na ta zakon se še nanaša 77. člen SPZ. ZENDMPE je bila kasneje odpravljen z ZEN. Pojmu „dokončna meja“ sedaj ustreza drug pojem, ta pa je „urejena meja“, ki pa je vsebinsko enak.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 96, 96/1, 100. ZZZPB člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 31, 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za izbiro - socialno stanje - brezposelna oseba
Namen določbe, ki kot kriterij za določitev presežnih delavcev določa upoštevanje socialnega statusa, če je eden izmed zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) brezposeln, je varovanje socialnega stanja oziroma eksistence. Vendar je treba pri tem kriteriju kot brezposelno osebo upoštevati le osebo, ki izpolnjuje kriterije po ZZZPB (torej ki si prizadeva najti zaposlitev), kar pa zakonec sodelavke tožnice ni bil, ker ni bil prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz tega razloga je sodelavka neutemeljeno pridobila dodatne točke pri ocenjevanju, tožnica pa ni bila zakonito izbrana za presežno delavko.
sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
Tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače je neutemeljen tako za čas po prenehanju delovnega razmerja kot za čas, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj je slednja dokazala, da je tožniku izplačala vse, kar mu je iz naslova delovnega razmerja dolgovala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz poslovnega razloga, kot ga določa 1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za to, da bi potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala. Razlog za odpoved je bila tožničina invalidnost, zaradi katere ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ter dejstvo, da pri toženi stranki za tožnico ustreznega delovnega mesta ni bilo na voljo. Obstoj tega je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSK0005106
ZPP člen 76, 76/1. ZZZDR člen 92, 92/1, 92/2. ZD člen 125, 125/2. ZUstS člen 23, 23/1.
tožba zaradi ugotovitve očetovstva – pravočasnost tožbe – smrt domnevnega očeta – nasciturus – pravdna sposobnost – dedna sposobnost – razlaga zakona – postopek za oceno ustavnosti
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v drugem odstavku 92. člena določa, da se tožba na ugotovitev očetovstva lahko vloži tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti. Po mnenju pritožbenega sodišča ta rok ne more začeti teči, predno se otrok ne rodi, torej ne pridobi pravne subjektivitete.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074320
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 635.
razpravno načelo – grajanje napak – zamuda in napake izvedenih del – trditveno breme
Sodišče je pri svoji presoji vezano na trditveno podlago strank, ki je izvedeni dokazi kot je zaslišanje priče ne morejo nadomestiti. Zato okoliščine, da so v spisu sicer obstajali podatki (izpovedba priče V. in listinski dokazi, priloge A1-A4), brez ustrezne pravočasne trditvene podlage ne morejo predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča o zamudi in očitanih napakah. Dokazov namreč ni mogoče enačiti s trditvami pravdnih strank. Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank, medtem ko so dokazi le sredstvo, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
ZDR člen 73, 73/1, 73/5, 75. Direktiva 2001/23/ES člen 3.
sprememba delodajalca - prevzem delavca - odjava iz zavarovanj
Kljub prenosu gostinskega lokala, v katerem je tožnica delala, od prvotožene stranke k drugotoženi stranki, tožnica ni spremenila zaposlitve, saj je odklonila prehod oz. spremembo delodajalca. Še naprej je ostala v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, ki ni ravnala zakonito, ko je tožnico le odjavila iz socialnih zavarovanj.
SPZ člen 42. ZD člen 26, 28/2, 123, 132. ZPP člen 11, 115, 181, 181/2, 286b. ZZK-1 člen 11, 13, 40, 40/1, 40/1-6, 124, 243.
izbrisna tožba – pravni interes tožeče stranke – aktivna in pasivna legitimacija
Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki pa je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pravni interes tožeče stranke za uveljavljanje takega zahtevka ob povedanem zato ne more biti sporen in posebnega utemeljevanja po določbi drugega odstavka 181. člena ZPP ne zahteva. Hkrati pa je glede na okoliščine obravnavanega primera le s takim zahtevkom zagotovljeno učinkovito pravno varstvo njenih lastninskopravnih upravičenj.
Zahtevek iz izbrisne tožbe je utemeljen, če je izpodbijana vknjižba iz materialnopravnega razloga nepravilna, če tožbo uveljavlja oseba, ki izkaže, da so s to vknjižbo kršene njene pravice na nepremičnini, pri čemer se ne zahteva, da je knjižna prednica (vprašanje aktivne legitimacije) in če je tožba vložena zoper osebo, v korist katere je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice, hkrati pa ni izkazana dobra vera pridobitelja (vprašanje pasivne legitimacije).
Ker površina spornega stanovanja predstavlja podatek o tem, kaj ta nepremičnina v naravi predstavlja, zemljiška knjiga, kjer se evidentirajo stvarne pravice in nekatere obligacijske pravice na nepremičninah (13. člen ZZK-1 v zvezi s 11. členom ZZK-1), pa ni temeljna evidenca o tem, to na odločitev, da je izpodbijana vknjižba materialnopravno nepravilna ter na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v čimer ne vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074318
ZOR člen 103. : ZGD člen 416, 416/7, 430, 430/1, 435, 435/2. : ZPP člen 13, 14.
ničnost pogodbe – poseg v osnovni kapital družbe – pridobitev lastnega poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža – vrednost osnovnega kapitala družbe – soglasje upravnega odbora družbe – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje
V konkretnem primeru ni relevantno, kakšen je bil običajen način poslovanja, na kakšen način so si ostali družbeniki izplačali svoje poslovne deleže in ali so se s takšnim načinom poslovanja družbeniki strinjali ali ne. Pomembna je zgolj ugotovitev, ali je drugo toženec s svojim ravnanjem posegel v osnovni kapital družbe O., d.o.o., ali ne, saj sta določbi 430. člena ZGD in 435. člena ZGD kogentni in ju morebitna privolitev v oškodovanje družbe s strani ostalih družbenikov ali običajnost takšnega načina poslovanja ne moreta izključiti.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogodba o pristopu k dolgu – regresni zahtevek – neupravičena obogatitev – verjetnost terjatve – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – prepoved razpolaganja
Zakon pristopniku k dolgu ne daje pravice do regresnega zahtevka, prav tako pristopnik, ki izpolni obveznost, ne more zahtevati vračila tistega, kar je izpolnil, na podlagi splošnih pravil o izpolnitvi in subrogaciji, niti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Tožeča stranka kot pristopnik bi lahko od prvotožene stranke kot dolžnice zahtevala vrnitev tega, kar je izpolnila, le če bi se za to posebej dogovorila.
odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – izvršilni naslov – zamudne obresti – obrestna mera – valutna terjatev
Glede na navedeno se pokaže, da v bistvu ni sporen način izračuna obresti do 28. 6. 2003, niti ne po 1. 1. 2007, ko je bila uvedena valuta evra, ampak le obdobje od 28. 6. 2003 pa do 31. 12. 2006, sicer je sodišče prve stopnje (skladno s stališčem organizacije za plačilni promet) upnikovo terjatev v tem obdobju, ker pač po izvršilnem naslovu (izdanem že po 1. 1. 2007) obveznost dolžnikov glasi v evrih, štelo kot terjatev, izraženo v tuji valuti, za katero pa v skladu z drugim odstavkom člena 378 OZ pride v poštev 8 % letna obrestna mera, če poseben zakon ne določa drugače. Predpisana obrestna mera na podlagi navedenih predpisov po stališču sodišča prve stopnje velja za v domači valuti izražene terjatve, ker pa v danem primeru upnikova terjatev glasi v evrih, za čas do uveljavitve evra kot domače valute njena uporaba ne pride v poštev.
Nobenega dvoma ni glede navedene upoštevnosti različne obrestne mere, v kolikor gre za v domači valuti izraženo terjatev na eni strani ali valutno terjatev na drugi. Vendar pa je v danem primeru pomembna opredelitev značaja terjatve. Res je, da izvršilni naslov določa obveznost dolžnikov v evrih, šele po 1. 1. 2007 tedaj v spremenjeni novi domači valuti. Vendar pa to ne more pomeniti, da so s tem prej v SIT kot domači valuti izražene terjatve postale valutne terjatve (terjatve izražene v tuji valuti). Dejstvo je, kar upnik pravilno poudarja, da je tožbo vložil ob uveljavljanju denarnega zahtevka v tedaj veljavni valuti SIT, in da je znatni del pravdnega postopka tudi še tekel za časa veljavnosti SIT. Glede na naravo njegove terjatve v bistvu tudi v kakšni drugi valuti te ne bi mogel uveljavljati. Šlo je tedaj za uveljavljanje v domači valuti izražene terjatve, tudi do 31. 12. 2006 kot zaključnega obdobja veljavnosti SIT kot domače valute. Upnikova terjatev je namreč ves čas ohranjala svojo naravo in se opirala na isto pravno podlago, vse ostalo pa se je dogajalo izven njegove volje, objektivno, pač glede na z zakonom določeno spremembo denarne valute. Dejstvo je, da Zakon o uvedbi evra (v nadaljevanju ZUE) v 13. členu določa, da se z dnem uvedbe EUR šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom glasijo na EUR preračunano po tečaju zamenjave. V vseh pravnih razmerjih so se tedaj obveznosti oziroma terjatve avtomatično preračunale v novo valuto. Navedeno kaže, da se zaradi tega tudi v danem primeru narava upnikove terjatve nikakor ni mogla spremeniti, le drugače je bila izražena, v obeh obdobjih, tako pred uvedbo evra kot po njej, pa je v bistvu predstavljala v domači valuti izraženo terjatev.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek ni v skladu z ustavo, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069525
ZPP člen 7, 7/1, 214, 214/1, 324, 324/2, 496.
sklepčnost tožbe – trditvena podlaga – dokazno breme – izvršitev dela – dobava – datum sodbe
Trditveno breme ne pomeni, da bi morala tožnica zatrjevati prav vsako okoliščino, ki bi jo nato potrdila zaslišana priča D. B., pač pa zgolj odločilna pravno relevantna (konstitutivna) dejstva.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje sicer napačno štelo, da je trditveno in dokazno breme, da dela tožnica ni opravila, na toženki in ne pravilno – na tožnici, to ni vplivalo na pravilnost odločitve, saj je tožnica dejstvo svoje izpolnitve obveznosti dokazala s povratnico, toženka pa ni uspela ovreči njenega aktualnega dokaznega uspeha, ki se je zato spremenil v njen dokončni dokazni uspeh
Drugačen, kasnejši, datum izpodbijane sodbe (9.3.2011) torej ne predstavlja procesne kršitve, pač pa je logična posledica dejstva, da je bila sodba v predmetnem postopku izdelana dvakrat, najprej s skrajšano in po napovedi pritožbe s polno obrazložitvijo..
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-3, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - reparacija - sodna razveza - odškodnina - okoliščine za odmero - bruto plača
V konkretni zadevi je tožnik z istim delodajalcem (toženo stranko) podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. Za (edino) očitano kršitev, ki naj bi bila s strani tožnika izvršena v času veljavnosti te pogodbe o zaposlitvi (tožniku se je očitalo, da je neupravičeno izostal od dela), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni bila podana. Na takšni podlagi je pravilno presodilo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o višini odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upoštevalo tožnikovo neto plačo, kot jo je prejemal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ta okoliščina (neto plača) pa pri odločanju ni relevantna, ampak bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti in upoštevati, kakšna je bila tožnikova bruto plača, ki jo je v tem obdobju prejemal pri toženi stranki.
zavarovanje s predhodno odredbo – izdaja večih predhodnih odredb
Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno, vendar pa se mora glede na vsebino upnikovega predloga opredeliti do potrebnosti dveh ali več predhodnih odredb.
začetek stečajnega postopka proti stranki – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka
Določilo 301. člena ZFPPIPP ne vsebuje pravil za primer, ko se med pravdo začne stečajni postopek proti toženi stranki. Pravilo, ki v takem primeru narekuje prekinitev postopka, je določeno v 205. členu ZPP, ki določa, kdaj se postopek nadaljuje. Po prvem odstavku 208. člena ZPP se to zgodi, ko stečajni upravitelj prevzame postopek ali ko ga sodnik povabi naj to stori.
SPZ člen 28, 43. ZLNDL ZPP člen 184, 184/2, 212, 285. ZSKZ člen 14, 17. ZTLR člen 28, 29, 72, 72/2, 72/3 ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege – vpis družbene lastnine – podržavljenje – lovska družina – sprememba tožbe – priposestvovanje stvari v družbeni lastnini – dobroverni lastniški posestnik – opravičljiva zmota – trditveno in dokazno breme
Zgolj na podlagi zatrjevanja toženke, da je nepremičnine pridobila z odplačnimi pravnimi posli od prodajalcev – pravnih prednikov, ki so na teh nepremičninah sami imeli civilnopravno lastninsko pravico, ni mogoče sklepati, da je šlo za pridobitev lastninske pravice in da je vpis družbene lastnine na nepremičninah bil napačno izveden.
Zakonodajalec je z določbami ZSKZ legitimno zasledoval interes zaščite kmetijskih zemljišč in s tem naravne in kulturne dediščine državnega pomena.