ZFPPIPP člen 331, 331/3, 342, 342/1, 342/3, 371, 371/8, 371/10. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-3, 96, 96/1.
zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja – plačilo kupnine – pobot – ločitvena pravica
Podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve je torej pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in ne predlog pristojnega gradbenega inšpektorja oziroma predlog inšpekcijskega zavezanca po določbah Zakona o graditvi objektov.
Predpostavka za izvedbo postopka razdelitve posebne razdelitvene mase je plačilo kupnine.
zavarovanje z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – obstoj nevarnosti – subjektivna nevarnost
Nameravana prodaja poslovnega deleža drugega toženca v družbi C. d.o.o. še ne izkazuje obstoja subjektivne nevarnosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe, saj tožeča stranka ni zatrjevala takšnega aktivnega in subjektivnega ravnanja drugega toženca, ki zmanjšuje njegovo premoženje, na primer prodajo premoženja oziroma poslovnega deleža družbi C. d.o.o. pod tržno ceno, brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam in tako dalje, ki bi kazalo, da bo v bodoče onemogočena ali otežena uveljavitev njene terjatve.
Tudi pravdno sodišče mora pri odločanju o stroških postopka zavarovanja uporabiti določbe ZIZ o izvršilnih stroških, to je 38. člen ZIZ, smiselno pa tudi pravila pravdnega postopka (15. člen ZIZ).
Pravnomočnost je ovira za novo tožbo tudi takrat, kadar se z njo uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe pa je v takšnem neposrednem (logičnem) nasprotju z zahtevkom za ugotovitev obstoja oziroma veljavnosti pogodbe.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - mesečna renta - invalidska pokojnina
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačevanje mesečne rente je treba upoštevati, da je bil tožnik, čeprav mu je delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo zaradi likvidacije, zaradi posledic nesreče pri delu invalidsko upokojen in da nima pravice do pokojnine, kot bi jo imel, če bi se starostno upokojil.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec - vojak - sodno varstvo
Pri tožniku, ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas in je v individualnem delovnem sporu uveljavljal, da se njegova pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se ne ugotavlja, ali za vložitev tožbe izkazuje pravni interes. Le-ta se predpostavlja, saj mu že zakon daje pravico do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSK0005106
ZPP člen 76, 76/1. ZZZDR člen 92, 92/1, 92/2. ZD člen 125, 125/2. ZUstS člen 23, 23/1.
tožba zaradi ugotovitve očetovstva – pravočasnost tožbe – smrt domnevnega očeta – nasciturus – pravdna sposobnost – dedna sposobnost – razlaga zakona – postopek za oceno ustavnosti
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v drugem odstavku 92. člena določa, da se tožba na ugotovitev očetovstva lahko vloži tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti. Po mnenju pritožbenega sodišča ta rok ne more začeti teči, predno se otrok ne rodi, torej ne pridobi pravne subjektivitete.
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 154, 154/2, 309a. OZ člen 88.
izključitev družbenika iz družbe – oblikovalni učinek sodbe – tržna vrednost lokala – predpravdna pogajanja – namen oškodovanja – ničnost – moralna načela
Družbenik je na podlagi sodbe sodišča iz družbe izključen šele z nastopom pravnomočnosti sodbe. Tako s samo vložitvijo tožbe, s katero se zahteva njegova izključitev, prvo toženec še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku za njegovo izključitev, tudi ne bo, zato je podana njegova aktivna legitimacija za nasprotno tožbo na izključitev prvo tožeče stranke iz drugo tožeče stranke.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga
Sodbi prvostopnega in pritožbenega sodišča, ki ju je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka, ne predstavljata novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka dopusten (in utemeljen).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici – odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice – protipravnost
Zgolj dejstvo, da je (nepravdno) sodišče v konkretnem primeru po izvedenem postopku, ki ga je predpisoval ZNP, ugotovilo, da za (nadaljnje) pridržanje tožnice ni pogojev in da je to (za nazaj) ugotovilo tudi sodišče v tem postopku, samo po sebi še ne pomeni, da je toženi stranki mogoče očitati protipravno ravnanje.
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
Pravilna je sicer opredelitev v izpodbijanem sklepu, da je sodišče vezano na upnikov predlog glede dejanske podlage kot tudi glede vsebine predlagane začasne odredbe, vendar v primeru, kot je obravnavani, ne v smislu napovedi bodočega tožbenega zahtevka. Če je izdaja začasne odredbe predlagana samostojno, brez hkratne vložitve tožbe, je namreč treba predlog presojati v okviru vseh terjatev, ki so glede na dejansko podlago predloga materialnopravno lahko utemeljene, saj tožbenega zahtevka še ni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - dokazno breme
Delavcu na dan, ko ima priznan bolniški stalež, ni mogoče očitati, da je z dela izostal neupravičeno. Takšen očitek ne more biti podlaga za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost kasnejše odpovedi. Ob neutemeljenem pisnem opozorilu pa kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - subjektivna nevarnost - poplačilo terjatev upnikom - vnovčevanje likvidacijske mase
Tudi poplačilo terjatve upnikom ali vnovčevanje likvidacijske mase, ne more predstavljati tiste nevarnosti, ki jo sicer razpolaganje dolžnika s svojim premoženjem pomeni po navedenem 2. odst. 270. čl. ZIZ.
Če iz nerazumljivih tožbenih trditev ni mogoče izluščiti tega, za kateri del svoje pravne sfere tožnik uveljavlja sodno varstvo, je tožba nepopolna in tako nesposobna za vsebinsko obravnavo.
Če denarni dajatveni zahtevek ni jasen, se vrednost spora, pomembna za odmero stroškov, določi po drugem odstavku 22. člena ZOdvT.
ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZPP člen 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484.
spor o pristojnosti – odvetnik kot zasebnik – gospodarski spor
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne morda kot odvetniška družba), niso navedeni med osebami, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
stvarna služnost – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost – bistveno spremenjene okoliščine
Tožba za ugotovitev obstoja služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, ni ovira za vložitev nasprotne tožbe za ukinitev iste služnosti.
Samo dejstvo povezave gospodujoče nepremičnine z javno potjo ne zadošča za ukinitev služnosti iz razloga nekoristnosti. Pri presoji koristnosti je treba izhajati iz potreb gospodujočega zemljišča. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je namreč lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, pa čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Zgolj zmanjšanje koristnosti še ne utemeljuje prenehanja služnosti zaradi nekoristnosti, ampak povzroči prenehanje služnosti le popolna nekoristnost.
konkurenčna klavzula - odškodninska odgovornost delavca - škoda - elementi odškodninskega delikta - stroški postopka - nagrada za postopek - ZOdvT
Kadar delodajalec od delavca uveljavlja povrnitev škode, ki jo je ta povzročil s kršitvijo konkurenčne klavzule, potem mora dokazati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti, torej tudi krivdo, saj delavec za škodo odgovarja le v primeru, če jo povzroči naklepoma ali iz hude malomarnosti. Obrnjeno dokazno breme v tem primeru ne pride v poštev, saj se na podlagi tega pravila lahko domneva samo najmilejša stopnja krivde, torej navadna malomarnost, delavcu pa mora biti dokazana huda malomarnost.
Toženec bi bil (ob dejstvu, da je bila zadeva predhodno razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje) do ponovne nagrade za postopek upravičen le v primeru, če bi v ponovljenem postopku ta nagrada bila višja od že nastale nagrade v prejšnjem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - pobotni ugovor - procesno pobotanje - združitev postopkov - načelo ekonomičnosti postopka
Glede na to, da so terjatve tožečih strank določene le opisno (v okviru reparacijskega zahtevka za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), jih ni mogoče pobotati s terjatvijo tožene stranke, ki je določeno opredeljena.
V postopku delitve solastnih stvari je možno izdati regulacijsko začasno odredbo, vendar pa pogoj po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (ne gre za zavarovanje kasnejše izvršbe).
Že po naravi stvari ter splošno znanih dejstvih je jasno, da je vsaka sečnja ireverzibilna. Škoda za solastnika, ki s takšno sečnjo ne soglaša, ali je takšna sečnja celo nedovoljena, pa je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja.
Ker ima vsak solastnik alikvotni del na celotnih nepremičninah, le-te pa bi lahko bile v času odločanja zaradi sečnje tekom postopka manj vredne, bi predlagateljica z delitvijo po nuji stvari dobila realni del (v primeru fizične delitve) ali denarni znesek (v primeru civilne delitve), ki bi bil manj vreden oziroma bi bil manjši.