vpis lastninske pravice na podlagi sodbe iz postopka po 168. členu ZIZ – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, so neutemeljeni, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064194
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 48. OZ člen 190.
nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – vlaganje v nepremičnino
Nedopustnost izvršbe lahko uspešno uveljavlja le tisti, ki izkaže obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo. Tožnika glede na vrsto del, ki sta jih opravila na nepremičnini, ter obdobja, v katerem so se dela opravljala (v času SPZ), solastninske pravice, ki bi preprečevala izvršbo, nista mogla pridobiti, temveč le obogatitveni zahtevek.
stvarna služnost – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost – bistveno spremenjene okoliščine
Tožba za ugotovitev obstoja služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, ni ovira za vložitev nasprotne tožbe za ukinitev iste služnosti.
Samo dejstvo povezave gospodujoče nepremičnine z javno potjo ne zadošča za ukinitev služnosti iz razloga nekoristnosti. Pri presoji koristnosti je treba izhajati iz potreb gospodujočega zemljišča. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je namreč lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, pa čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Zgolj zmanjšanje koristnosti še ne utemeljuje prenehanja služnosti zaradi nekoristnosti, ampak povzroči prenehanje služnosti le popolna nekoristnost.
začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - subjektivna nevarnost - poplačilo terjatev upnikom - vnovčevanje likvidacijske mase
Tudi poplačilo terjatve upnikom ali vnovčevanje likvidacijske mase, ne more predstavljati tiste nevarnosti, ki jo sicer razpolaganje dolžnika s svojim premoženjem pomeni po navedenem 2. odst. 270. čl. ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - dokazno breme
Delavcu na dan, ko ima priznan bolniški stalež, ni mogoče očitati, da je z dela izostal neupravičeno. Takšen očitek ne more biti podlaga za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost kasnejše odpovedi. Ob neutemeljenem pisnem opozorilu pa kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071383
ZPP člen 213, 242. ZASP člen 7, 9, 59, 81, 147, 151, 159, 185.
navedba izvedenih dokazov – indic – male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe – izjeme od obveznosti plačila nadomestila za uporabo glasbe
Čeprav sodišče prve stopnje ni naštelo in natančno opisalo vseh ponujenih in izvedenih listinskih dokazov, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ni namreč bistveno naštevanje posameznih dokazov, pač pa ocena njihove vsebine in tehtanje njihove dokazne vrednosti. Glede na številnost predloženih listinskih dokazov zadošča, da se sodba sklicuje na priloge spisa.
Uporabnik se lahko upre plačilu samo, če dokaže, da je javnosti predvajal še neobjavljena glasbena dela, glasbena dela, ki jih avtor lahko v skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP uveljavlja individualno, ljudsko glasbo in glasbena dela, pri katerih je od smrti njihovega avtorja že poteklo 70 let.
Z indici kot posredno oziroma dokazno pomembnimi dejstvi, se praviloma dokazujejo trditve o negativnih dejstvih, o drugih dejstvih pa takrat, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno.
V dokaznem sklepu morajo biti navedena poleg spornega dejstva, o katerem naj se izvede dokaz, tudi dokazila, ki so po mnenju sodišča potrebna za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev. Četudi v dokaznem sklepu ni poimensko navedlo vsak posamezen dokaz, je mogoče ugotoviti, katere listine je sodišče vpogledalo. Pa tudi, če bi bil dokazni sklep vsebinsko pomanjkljiv, bi bila to lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki pa v konkretni zadevi vsekakor ne bi vplivala oziroma ne bi mogla vplivati na pravilnost in na zakonitost sodne odločbe.
Pritožnica je bila seznanjena z okoliščino, da je plačevanje obrokov kredita odvisno od izpolnjevanja njene obveznosti do tožeče stranke iz med njima sklenjene predpogodbe, kot tudi z dejstvom, da je bila samo tožnica tista, ki je poravnala kreditne obveznosti banki in ne družba M. d.o.o., oziroma mož tožnice, pa tudi, da tožnica tedaj ni imela drugih sredstev, da bi pravočasno poravnala svoje kreditne obveznosti do banke.
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 154, 154/2, 309a. OZ člen 88.
izključitev družbenika iz družbe – oblikovalni učinek sodbe – tržna vrednost lokala – predpravdna pogajanja – namen oškodovanja – ničnost – moralna načela
Družbenik je na podlagi sodbe sodišča iz družbe izključen šele z nastopom pravnomočnosti sodbe. Tako s samo vložitvijo tožbe, s katero se zahteva njegova izključitev, prvo toženec še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku za njegovo izključitev, tudi ne bo, zato je podana njegova aktivna legitimacija za nasprotno tožbo na izključitev prvo tožeče stranke iz drugo tožeče stranke.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga
Sodbi prvostopnega in pritožbenega sodišča, ki ju je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka, ne predstavljata novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka dopusten (in utemeljen).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici – odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice – protipravnost
Zgolj dejstvo, da je (nepravdno) sodišče v konkretnem primeru po izvedenem postopku, ki ga je predpisoval ZNP, ugotovilo, da za (nadaljnje) pridržanje tožnice ni pogojev in da je to (za nazaj) ugotovilo tudi sodišče v tem postopku, samo po sebi še ne pomeni, da je toženi stranki mogoče očitati protipravno ravnanje.
Tudi pravdno sodišče mora pri odločanju o stroških postopka zavarovanja uporabiti določbe ZIZ o izvršilnih stroških, to je 38. člen ZIZ, smiselno pa tudi pravila pravdnega postopka (15. člen ZIZ).
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - mesečna renta - invalidska pokojnina
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačevanje mesečne rente je treba upoštevati, da je bil tožnik, čeprav mu je delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo zaradi likvidacije, zaradi posledic nesreče pri delu invalidsko upokojen in da nima pravice do pokojnine, kot bi jo imel, če bi se starostno upokojil.
Katastrska meja ustvarja domnevo močnejše pravice le, če je dokončna. Pojem dokončnosti meje je v času sprejetja SPZ opredelil ZENDPME v 1. odstavku 11. člena. Na ta zakon se še nanaša 77. člen SPZ. ZENDMPE je bila kasneje odpravljen z ZEN. Pojmu „dokončna meja“ sedaj ustreza drug pojem, ta pa je „urejena meja“, ki pa je vsebinsko enak.
Pravilna je sicer opredelitev v izpodbijanem sklepu, da je sodišče vezano na upnikov predlog glede dejanske podlage kot tudi glede vsebine predlagane začasne odredbe, vendar v primeru, kot je obravnavani, ne v smislu napovedi bodočega tožbenega zahtevka. Če je izdaja začasne odredbe predlagana samostojno, brez hkratne vložitve tožbe, je namreč treba predlog presojati v okviru vseh terjatev, ki so glede na dejansko podlago predloga materialnopravno lahko utemeljene, saj tožbenega zahtevka še ni.
Za presojo, kdo ima pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni odločilen tip postopka, marveč to, kakšna je narava konkretnega pravnega pravila, ki ga vsebuje izpodbijana sodna odločba.
pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost ali dokončnost odločbe upravnega organa
V zvezi z določbo 40. člena ZZK-1 mora biti odločba upravnega organa pravnomočna ali dokončna, ta pogoj pa mora biti izpolnjen v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, to je v trenutku prejema obvestila upravnega organa.
predlog za vrnitve v prejšnje stanje – narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje – relativna kršitev postopka
Namen naroka, ki ga razpiše sodišče skladno s 120. členom ZPP v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je, da stranka, ki zahteva vrnitev v prejšnje stanje, lahko izkaže okoliščine, na katerih temelji svoj predlog. Tudi če bi bil narok izveden, bi sodišče pri presoji imelo na voljo le tista dejstva in dokaze, ki jih je imelo tudi brez naroka. Ta pa je materialnopravno pravilno presodilo. Kršitev tako ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda stranke - opravičljiv razlog
Ker plačilo sodne takse ni pooblaščenčeva dolžnost in je pooblaščenec stranko k plačilu sodne takse za pritožbo pozval na način, ki je običajen in zanesljiv, je plačilna zamuda stranke, ki ji poštar pooblaščenčevega poziva ni dostavil, opravičljiva.