delovna nesreča – delo na višini – nevarna stvar – soprispevek oškodovanca
Tožnik je pri opravljanju svojega dela (napeljevanju električnega kabla) padel z višine 5 metrov in se poškodoval. Njegov prispevek h nastali škodi je 40%. Kljub vsem potrebnim opravljenim izobraževanjem s področja varnosti pri delu namreč ni uporabil nobenih varnostnih naprav, delodajalca pa tudi ni opozoril, da varnostni pas za konkretno delo ni primeren.
ZJSRS člen 21, 28. ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 275, 299, 299/1.
jamstveni in preživninski sklad – pravica do nadomestila preživnine – prehod terjatve – obseg prehoda terjatve – pričetek teka zamudnih obresti
Okoliščina, ali je bil toženec seznanjen s prehodom terjatve na Jamstveni in preživninski sklad, ne vpliva na dejstvo, da je terjatev na podlagi zakona prešla na tožnika. Ker toženec ni zatrjeval, da odločba Jamstvenega in preživninskega sklada ne temelji na sodni odločbi, s katero sta bila določena višina in rok zapadlosti preživninske terjatve, je Sklad upravičen zahtevati plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila posameznih zneskov nadomestila preživnine.
nujni delež – zastaranje zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe
Do pretrganja zastaranja pride tudi, če nujni dedič vloži tožbo, s katero izpodbija oporoko. V takem primeru začne teči rok iz 41. člena ZD od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke
Pretrganje zastaranja velja za tistega, ki je aktiven pri uveljavljanju svoje pravice. Upnica v razmerju, zatrjevanem v tožbi, je bila zgolj omenjena dedinja AMŽ, ne pa tudi pokojna AČ, zato na tek zastaranja za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža, vložena tožba ni vplivala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je zahtevek AČ za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža zastaral in da zato po njeni smrti navedena pravica ni prešla na pritožnika.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri tožena stranka tožniku očita, da je iz hude malomarnosti opustil dolžnost čiščenja prodajnih avtomatov, ne more biti utemeljena na podlagi ugotovitve, da tožnik o okoliščinah, ki so mu preprečile čiščenje (da ni imel dostopa do prostora, v katerem so bili prodajni avtomati, zaradi kolektivnih dopustov), ni obvestil tožene stranke. V primeru neobveščanja gre za drugačno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ta pa se tožniku v odpovedi ne očita.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072430
ZPPSL člen 117, 125, 126. OZ člen 434, 434/1. ZPP člen 139, 139/3, 146, 146/2, 186.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – prevzem izpolnitve – sprememba tožbe – izdaja posebnega sklepa
Ker tožena stranka ni dokazala, da je obveznosti, ki jih je prevzela po kupoprodajni pogodbi tudi izpolnila, oziroma da banka ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad tožečo stranko zaradi kakšnega drugačnega dogovora tožene stranke z njo (česar le ta tudi ni trdila), se izkaže, da je tožena stranka prejela nepremičnine, ki so predmet izpodbijane pogodbe, ne da bi za to karkoli plačala.
ZIZ člen 136, 141, 141/1, 141/2, 260, 260/1,260/1-2.
predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve – rubež denarne terjatve – izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet
Res je, da se po 136. členu ZIZ za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače in da se izvršba na denarno terjatev opravlja z rubežem in prenosom, toda rubež terjatve predpostavlja situacijo, da ta terjatev v času rubeža obstaja.
Za presojo, kdo ima pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni odločilen tip postopka, marveč to, kakšna je narava konkretnega pravnega pravila, ki ga vsebuje izpodbijana sodna odločba.
Katastrska meja ustvarja domnevo močnejše pravice le, če je dokončna. Pojem dokončnosti meje je v času sprejetja SPZ opredelil ZENDPME v 1. odstavku 11. člena. Na ta zakon se še nanaša 77. člen SPZ. ZENDMPE je bila kasneje odpravljen z ZEN. Pojmu „dokončna meja“ sedaj ustreza drug pojem, ta pa je „urejena meja“, ki pa je vsebinsko enak.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071383
ZPP člen 213, 242. ZASP člen 7, 9, 59, 81, 147, 151, 159, 185.
navedba izvedenih dokazov – indic – male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe – izjeme od obveznosti plačila nadomestila za uporabo glasbe
Čeprav sodišče prve stopnje ni naštelo in natančno opisalo vseh ponujenih in izvedenih listinskih dokazov, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ni namreč bistveno naštevanje posameznih dokazov, pač pa ocena njihove vsebine in tehtanje njihove dokazne vrednosti. Glede na številnost predloženih listinskih dokazov zadošča, da se sodba sklicuje na priloge spisa.
Uporabnik se lahko upre plačilu samo, če dokaže, da je javnosti predvajal še neobjavljena glasbena dela, glasbena dela, ki jih avtor lahko v skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP uveljavlja individualno, ljudsko glasbo in glasbena dela, pri katerih je od smrti njihovega avtorja že poteklo 70 let.
Z indici kot posredno oziroma dokazno pomembnimi dejstvi, se praviloma dokazujejo trditve o negativnih dejstvih, o drugih dejstvih pa takrat, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - dokazno breme
Delavcu na dan, ko ima priznan bolniški stalež, ni mogoče očitati, da je z dela izostal neupravičeno. Takšen očitek ne more biti podlaga za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost kasnejše odpovedi. Ob neutemeljenem pisnem opozorilu pa kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - subjektivna nevarnost - poplačilo terjatev upnikom - vnovčevanje likvidacijske mase
Tudi poplačilo terjatve upnikom ali vnovčevanje likvidacijske mase, ne more predstavljati tiste nevarnosti, ki jo sicer razpolaganje dolžnika s svojim premoženjem pomeni po navedenem 2. odst. 270. čl. ZIZ.
zavarovanje z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – obstoj nevarnosti – subjektivna nevarnost
Nameravana prodaja poslovnega deleža drugega toženca v družbi C. d.o.o. še ne izkazuje obstoja subjektivne nevarnosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe, saj tožeča stranka ni zatrjevala takšnega aktivnega in subjektivnega ravnanja drugega toženca, ki zmanjšuje njegovo premoženje, na primer prodajo premoženja oziroma poslovnega deleža družbi C. d.o.o. pod tržno ceno, brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam in tako dalje, ki bi kazalo, da bo v bodoče onemogočena ali otežena uveljavitev njene terjatve.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe iz postopka po 168. členu ZIZ – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, so neutemeljeni, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni.
stvarna služnost – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost – bistveno spremenjene okoliščine
Tožba za ugotovitev obstoja služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, ni ovira za vložitev nasprotne tožbe za ukinitev iste služnosti.
Samo dejstvo povezave gospodujoče nepremičnine z javno potjo ne zadošča za ukinitev služnosti iz razloga nekoristnosti. Pri presoji koristnosti je treba izhajati iz potreb gospodujočega zemljišča. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je namreč lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, pa čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Zgolj zmanjšanje koristnosti še ne utemeljuje prenehanja služnosti zaradi nekoristnosti, ampak povzroči prenehanje služnosti le popolna nekoristnost.
V dokaznem sklepu morajo biti navedena poleg spornega dejstva, o katerem naj se izvede dokaz, tudi dokazila, ki so po mnenju sodišča potrebna za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev. Četudi v dokaznem sklepu ni poimensko navedlo vsak posamezen dokaz, je mogoče ugotoviti, katere listine je sodišče vpogledalo. Pa tudi, če bi bil dokazni sklep vsebinsko pomanjkljiv, bi bila to lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki pa v konkretni zadevi vsekakor ne bi vplivala oziroma ne bi mogla vplivati na pravilnost in na zakonitost sodne odločbe.
Pritožnica je bila seznanjena z okoliščino, da je plačevanje obrokov kredita odvisno od izpolnjevanja njene obveznosti do tožeče stranke iz med njima sklenjene predpogodbe, kot tudi z dejstvom, da je bila samo tožnica tista, ki je poravnala kreditne obveznosti banki in ne družba M. d.o.o., oziroma mož tožnice, pa tudi, da tožnica tedaj ni imela drugih sredstev, da bi pravočasno poravnala svoje kreditne obveznosti do banke.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064194
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 48. OZ člen 190.
nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – vlaganje v nepremičnino
Nedopustnost izvršbe lahko uspešno uveljavlja le tisti, ki izkaže obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo. Tožnika glede na vrsto del, ki sta jih opravila na nepremičnini, ter obdobja, v katerem so se dela opravljala (v času SPZ), solastninske pravice, ki bi preprečevala izvršbo, nista mogla pridobiti, temveč le obogatitveni zahtevek.
sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
Ustava RS, člen 22. ZPP člen 319, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti - istovetnost zahtevka
Pri odločanju o ugovoru o pravnomočno razsojeni stvari je pravno relevanten pravnomočni izrek o njej ter obrazložitev pravnomočne odločbe, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe oziroma identitete spora. Sodišče druge stopnje je že v obrazložitvi sklepa I Cpg 121/2011 z dne 13. 5. 2011 obrazložilo, da so za oceno, ali je tožeča stranka še upravičena terjati terjatev, ki jo je na podlagi istega dejanskega stanja terjala že v postopku Pg 38/2008, bistveni razlogi sodbe, izdane v tem postopku. Le na ta način je mogoče določiti objektivne meje pravnomočnosti odločitve sodišča v že razsojeni zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog
Ker tožnica (čistilka) ni upoštevala navodil in ker dela ni opravljala vestno, ampak je čiščenje opravljala nekvalitetno, ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.