CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071383
ZPP člen 213, 242. ZASP člen 7, 9, 59, 81, 147, 151, 159, 185.
navedba izvedenih dokazov – indic – male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe – izjeme od obveznosti plačila nadomestila za uporabo glasbe
Čeprav sodišče prve stopnje ni naštelo in natančno opisalo vseh ponujenih in izvedenih listinskih dokazov, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ni namreč bistveno naštevanje posameznih dokazov, pač pa ocena njihove vsebine in tehtanje njihove dokazne vrednosti. Glede na številnost predloženih listinskih dokazov zadošča, da se sodba sklicuje na priloge spisa.
Uporabnik se lahko upre plačilu samo, če dokaže, da je javnosti predvajal še neobjavljena glasbena dela, glasbena dela, ki jih avtor lahko v skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP uveljavlja individualno, ljudsko glasbo in glasbena dela, pri katerih je od smrti njihovega avtorja že poteklo 70 let.
Z indici kot posredno oziroma dokazno pomembnimi dejstvi, se praviloma dokazujejo trditve o negativnih dejstvih, o drugih dejstvih pa takrat, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068359
SZ člen 31, 31/3. OZ člen 190, 198. SPZ člen 99. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o ustanovitvi služnosti – izgradnja kabelsko komunikacijskega sistema na podstrešju - posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov – uporaba tuje stvari – uporabnina – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – vzpostavitev prejšnjega stanja – ekonomski interes lastnika – sprememba tožbe – vrednotenje uspeha v pravdi – uspeh po temelju in višini
V skladu s tretjim odstavkom 31. člena SZ, ki je veljal v času sklenitve služnostne pogodbe, je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, ki presegajo upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov.
Protipravnega posega v (so)lastninsko pravico ni mogoče šteti za nepomemben poseg, tudi če solastniki niso uporabljali podstrešja. Pri varstvu lastninske pravice ekonomski interes ne more biti odločilen, kot je lahko pri posestnem varstvu.
Zaradi spreminjanja tožbenega zahtevka se je razmerje uspeha pravdnih strank v postopku spreminjalo, poleg tega pa je sodišče prve stopnje zanemarilo okoliščino, da je znaten del stroškov nastal zaradi dokazovanja spornega temelja zahtevka in sicer obstoja podlage za toženčevo uporabo spornega podstrešja.
Pravnomočnost je ovira za novo tožbo tudi takrat, kadar se z njo uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe pa je v takšnem neposrednem (logičnem) nasprotju z zahtevkom za ugotovitev obstoja oziroma veljavnosti pogodbe.
ZIZ člen 6, 6/4, 54, 58, 58/4, 59. ZPP člen 72, 72/5, 72/6, 108, 153, 153/1.
izločitev sodnika - obvezne sestavine predloga – zavrženje predloga – pristojnost odločanja o ugovoru – tožba na nedopustnost izvršbe – sporna dejstva v izvršbi
Ker zahteva prvodolžnice za izločitev sodnice ne vsebuje obligatorno zahtevanega – navedbo okoliščin, na katere vlagatelj opira zahtevo za izločitev, in ker se za zahtevo za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (peti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je prvostopenjsko sodišče pravilno in zakonito odločilo, ko je na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem predsednik senata oziroma sodnik posameznik nepopolno zahtevo za izločitev sodnika zavrže, zahtevo za izločitev z izpodbijanim sklepom zavrglo.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih člen 4.
dokazovanje - vinjenost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Neupoštevanje varnostnih ukrepov, med katere sodi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali delavec opravlja objektivno gledano nevarno delo ali ne.
Tudi pravdno sodišče mora pri odločanju o stroških postopka zavarovanja uporabiti določbe ZIZ o izvršilnih stroških, to je 38. člen ZIZ, smiselno pa tudi pravila pravdnega postopka (15. člen ZIZ).
Tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače je neutemeljen tako za čas po prenehanju delovnega razmerja kot za čas, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj je slednja dokazala, da je tožniku izplačala vse, kar mu je iz naslova delovnega razmerja dolgovala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz poslovnega razloga, kot ga določa 1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za to, da bi potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala. Razlog za odpoved je bila tožničina invalidnost, zaradi katere ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ter dejstvo, da pri toženi stranki za tožnico ustreznega delovnega mesta ni bilo na voljo. Obstoj tega je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.
postopek osebnega stečaja – prekinitev postopka zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika
Prekinitev postopka osebnega stečaja zgolj zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika kot družbenika izbrisane družbe bi pomenila zastoj postopka osebnega stečaja in s tem možnosti poplačila tistih upnikov v tem postopku, katerih terjatve ne temeljijo na obveznosti dolžnika kot družbenika izbrisane družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067912
ZOR člen 63. OZ člen 16, 33, 33/6, 112.
prodajna pogodba za stanovanje – predpogodba - vrnitev v prejšnje stanje – popravni sklep – nagib – namen pogodbe – odplačna pogodba – spremenjene okoliščine – sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – rast cen nepremičnin
Če bi tožena stranka ravnala vestno in skrbno, bi rast cen morala in mogla upoštevati že ob sklepanju predpogodbe.
Rast cen nepremičnin, ki je bila le za 10 % višja od tiste, ki jo je bilo pričakovati, ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, da bi se lahko tožena stranka nanjo uspešno sklicevala v skladu s 33. členom OZ.
ZZZDR člen 52, 52/2, 53. ZPP člen 268. OZ člen 287, 287/2, 318.
delitev skupnega premoženja – dokazna stiska – dokazno breme – zavarovalnina – denarna nadomestila – materialno procesno vodstvo – civilna delitev v pravdi – posebne okoliščine – odtujitev skupnega premoženja – z dokapitalizacijo pridobljene delnice
Zavarovalnine in dnevna nadomestila, ki jih je toženec pridobil iz naslova nezgodnega zavarovanja ob nastopu zavarovalnega primera, ne sodijo v skupno premoženje ne glede na to, da so bile premije za ta zavarovanja plačane iz skupnih oziroma tožničinih sredstev.
Na pomanjkljivo materialno procesno vodstvo se lahko sklicuje le stranka, ki je opustila navedbo odločilnega dejstva, pri tem pa ji ni mogoče očitati skrajne neskrbnosti pri opustitvi navedb.
Kadar zakonec z enostranskim razpolaganjem odtuji predmet skupnega premoženja, sodi namesto stvari v skupno premoženje denarni znesek, pridobljen s prodajo stvari. Če pa je bilo z razpolaganjem oškodovano skupno premoženje (npr., da je bila odsvojitev brezplačna, ali je bila stvar prodana pod tržno ceno), lahko v skupno premoženje sodi še odškodninska terjatev (npr. razlika do vrednosti odtujene stvari).
Kadar za vplačilo novih delnic zakonec uporabi sredstva, ki sodijo v skupno premoženje, tudi z dokapitalizacijo pridobljene delnice predstavljajo skupno premoženje, ne glede na vprašanje, ali in koliko starih delnic predstavlja njegovo posebno premoženje.
Iz istega vprašanja o obstoju oporoke ne moreta biti na pravdo napotena zakoniti dedič in oporočna dedinja, ampak tisti, ki zatrjuje obstoj oporoke, saj je njegova pravica manj verjetna kot pravica zakonitega dediča.
ZFPPIPP člen 331, 331/3, 342, 342/1, 342/3, 371, 371/8, 371/10. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-3, 96, 96/1.
zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja – plačilo kupnine – pobot – ločitvena pravica
Podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve je torej pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in ne predlog pristojnega gradbenega inšpektorja oziroma predlog inšpekcijskega zavezanca po določbah Zakona o graditvi objektov.
Predpostavka za izvedbo postopka razdelitve posebne razdelitvene mase je plačilo kupnine.
preživnina – otroški dodatek – začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih
Otroški dodatek se odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov.
Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – izročitev premičnine v posest - dokazna ocena – dejansko stanje
Tudi, če bi se štelo, da je bila kupoprodajna pogodba za sporno vozilo sklenjena, pa tožnica lastninske pravice ni pridobila, ker ji sporno vozilo ni bilo izročeno v posest (manjka razpolagalni pravni posel).
OZ člen 21, 21/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZKZ člen 20, 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
priposestvovanje - veljavnost prodajne pogodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - odobritev pravnega posla pri upravni enoti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatev
V času izraženega soglasja volje strank do trenutka vložitve predloga za odobritev pravnega posla v ZKZ niso urejene posebne (dodatne) obveznosti strank za odobritev pravnega posla. Tako res ni treba predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe. Vendar to nikakor ne pomeni, da ponudniku ni potrebno vložiti zahteve (za odobritev) v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ v 60 dneh od poteka 30-dnevnega roka, ki prične teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote.
dodatni sklep o dedovanju – dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža
Ker so po smrti zapustnice vsi njeni dediči sprejeli dediščino, dedna izjava o odstopu dednega deleža pa se po ustaljeni sodni praksi nanaša lahko le na premoženje znano v času, ko je bila takšna izjava dana, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v zvezi z dodatno najdenim premoženjem upoštevalo (nove) izjave, ki so jih sodišču posredovali dediči.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – obseg škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica pretrpela oziroma jo trpi kot posledico poškodb (zdrobljen sklepni zlom zgornjega dela desne goleni, zlom desne sramnice, zlom leve ličnice brez premika, pretres možganov, 2 cm veliko rano nad desnim očesom, udarnine in odrgnine po obeh komolcih ter udarnino levega kolena), zadobljenih v prometni nesreči dne 15. 2.2007.
KZ člen 27, 29, 35, 38, 50, 51, 229. ZKP člen 236, 263/1, 263/1-5. ZIZ člen 2, 167, 170. SPZ člen 132, 132/1.
oškodovanje tujih pravic - zakoniti zastopnik pravne osebe - odtujitev premoženja pravne osebe
Storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 229. člena KZ je lahko lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti zastopnik. Pojma „svoje premoženje“ ni mogoče razlagati tako, da je lahko storilec le lastnik premoženja, ampak je lahko tudi pooblaščenec (zakoniti zastopnik) pravne osebe, katera je lastnik premoženja, ki je predmet kaznivega dejanja.
Zakoniti zastopnik pravne osebe lahko odgovarja, čeprav ni izključni lastnik pravne osebe in je istočasno tudi upnik do pravne osebe, če s premoženjem pravne osebe razpolaga tako, da z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo odtuji premoženje pravne osebe tako, da poplača svojo terjatev in terjatve pomagačev.