stvarna služnost – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost – bistveno spremenjene okoliščine
Tožba za ugotovitev obstoja služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, ni ovira za vložitev nasprotne tožbe za ukinitev iste služnosti.
Samo dejstvo povezave gospodujoče nepremičnine z javno potjo ne zadošča za ukinitev služnosti iz razloga nekoristnosti. Pri presoji koristnosti je treba izhajati iz potreb gospodujočega zemljišča. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je namreč lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, pa čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Zgolj zmanjšanje koristnosti še ne utemeljuje prenehanja služnosti zaradi nekoristnosti, ampak povzroči prenehanje služnosti le popolna nekoristnost.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe iz postopka po 168. členu ZIZ – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, so neutemeljeni, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni.
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 154, 154/2, 309a. OZ člen 88.
izključitev družbenika iz družbe – oblikovalni učinek sodbe – tržna vrednost lokala – predpravdna pogajanja – namen oškodovanja – ničnost – moralna načela
Družbenik je na podlagi sodbe sodišča iz družbe izključen šele z nastopom pravnomočnosti sodbe. Tako s samo vložitvijo tožbe, s katero se zahteva njegova izključitev, prvo toženec še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku za njegovo izključitev, tudi ne bo, zato je podana njegova aktivna legitimacija za nasprotno tožbo na izključitev prvo tožeče stranke iz drugo tožeče stranke.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga
Sodbi prvostopnega in pritožbenega sodišča, ki ju je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka, ne predstavljata novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka dopusten (in utemeljen).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici – odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice – protipravnost
Zgolj dejstvo, da je (nepravdno) sodišče v konkretnem primeru po izvedenem postopku, ki ga je predpisoval ZNP, ugotovilo, da za (nadaljnje) pridržanje tožnice ni pogojev in da je to (za nazaj) ugotovilo tudi sodišče v tem postopku, samo po sebi še ne pomeni, da je toženi stranki mogoče očitati protipravno ravnanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - pobotni ugovor - procesno pobotanje - združitev postopkov - načelo ekonomičnosti postopka
Glede na to, da so terjatve tožečih strank določene le opisno (v okviru reparacijskega zahtevka za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), jih ni mogoče pobotati s terjatvijo tožene stranke, ki je določeno opredeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059784
ZGD člen 31, 31/2.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – dokazna vrednost fotokopij hranilnih knjižic
LB GF Sarajevo je bila ustanovljena kot podružnica toženke in ni bila (samostojna) pravna oseba in za njene obveznosti je odgovarjala toženka kot osnovna družba (njena ustanoviteljica). Če po vpisu podružnice v sodni register niso bila v celoti urejena razmerja med toženko in podružnicami v skladu s predpisi, to ni imelo nobenega pomena za razmerja do drugih oseb (v obravnavanem primeru do tožnikov).
OZ člen 21, 21/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZKZ člen 20, 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
priposestvovanje - veljavnost prodajne pogodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - odobritev pravnega posla pri upravni enoti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatev
V času izraženega soglasja volje strank do trenutka vložitve predloga za odobritev pravnega posla v ZKZ niso urejene posebne (dodatne) obveznosti strank za odobritev pravnega posla. Tako res ni treba predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe. Vendar to nikakor ne pomeni, da ponudniku ni potrebno vložiti zahteve (za odobritev) v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ v 60 dneh od poteka 30-dnevnega roka, ki prične teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote.
dodatni sklep o dedovanju – dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža
Ker so po smrti zapustnice vsi njeni dediči sprejeli dediščino, dedna izjava o odstopu dednega deleža pa se po ustaljeni sodni praksi nanaša lahko le na premoženje znano v času, ko je bila takšna izjava dana, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v zvezi z dodatno najdenim premoženjem upoštevalo (nove) izjave, ki so jih sodišču posredovali dediči.
ZDR člen 42, 206. ZSPJS člen 2. OZ člen 190, 190/3, 346, 347.
vrnitev preplačila - plača - dokončna in pravnomočna odločba - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - zastaranje - terjatev iz delovnega razmerja
Tožbeni zahtevek za vrnitev (domnevno) preveč izplačane plače ni utemeljen, saj je v spornem obdobju tožeča stranka toženki izplačevala plačo, kot je bila določena s pravnomočnimi in dokončnimi odločbami za delovno mesto, na katerem je toženka delala. Dejstvo, da se je šele naknadno ugotovilo, da je toženka predložila ponarejeno diplomo in da ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bil vrnitveni zahtevek utemeljen.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – obseg škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica pretrpela oziroma jo trpi kot posledico poškodb (zdrobljen sklepni zlom zgornjega dela desne goleni, zlom desne sramnice, zlom leve ličnice brez premika, pretres možganov, 2 cm veliko rano nad desnim očesom, udarnine in odrgnine po obeh komolcih ter udarnino levega kolena), zadobljenih v prometni nesreči dne 15. 2.2007.
taksna oprostitev – oprostitev plačila v postopku na prvi stopnji
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje v postopku, v katerem je bila izdana, v celoti. To pomeni, da stranke ni mogoče oprostiti le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi v pritožbenem postopku.
specialno pooblastilo - neposredno zastopanje v imenu in za račun zastopanega - zastopanje pri pravnem poslu - prekoračitev pooblastila - učinki zastopanja
Za presojo upravičenj pooblaščenca in s tem prekoračitev pooblastila je v razmerju do tretjih pomemben obseg upravičenj, določen v pooblastilu. Omejitve, ki v pooblastilu niso zapisane, v razmerju do tretjih ne učinkujejo (učinkujejo le v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem in se lahko odrazijo v odškodninski odgovornosti pooblaščenca).
preživnina – otroški dodatek – začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih
Otroški dodatek se odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov.
Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane.
V dokaznem sklepu morajo biti navedena poleg spornega dejstva, o katerem naj se izvede dokaz, tudi dokazila, ki so po mnenju sodišča potrebna za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev. Četudi v dokaznem sklepu ni poimensko navedlo vsak posamezen dokaz, je mogoče ugotoviti, katere listine je sodišče vpogledalo. Pa tudi, če bi bil dokazni sklep vsebinsko pomanjkljiv, bi bila to lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki pa v konkretni zadevi vsekakor ne bi vplivala oziroma ne bi mogla vplivati na pravilnost in na zakonitost sodne odločbe.
Pritožnica je bila seznanjena z okoliščino, da je plačevanje obrokov kredita odvisno od izpolnjevanja njene obveznosti do tožeče stranke iz med njima sklenjene predpogodbe, kot tudi z dejstvom, da je bila samo tožnica tista, ki je poravnala kreditne obveznosti banki in ne družba M. d.o.o., oziroma mož tožnice, pa tudi, da tožnica tedaj ni imela drugih sredstev, da bi pravočasno poravnala svoje kreditne obveznosti do banke.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka se je zaradi tožničinih kršitev odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne za kakšno drugo obliko prenehanja delovnega razmerja oz. ugotavljanja disciplinske odgovornosti po določbah ZDR. Takšna odpoved je zakonita, saj je tožena stranka v sporu dokazala, da je tožnica s tem, ko je kot prodajalka namerno omogočila strankam ugodnejši nakup prodajnih artiklov, zlorabila lojalnost poslovanja, zaradi česar je prišlo do porušenega zaupanja med strankama (zaradi česar ni bilo možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja) in do upada poslovnega ugleda tožene stranke.
KZ člen 27, 29, 35, 38, 50, 51, 229. ZKP člen 236, 263/1, 263/1-5. ZIZ člen 2, 167, 170. SPZ člen 132, 132/1.
oškodovanje tujih pravic - zakoniti zastopnik pravne osebe - odtujitev premoženja pravne osebe
Storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 229. člena KZ je lahko lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti zastopnik. Pojma „svoje premoženje“ ni mogoče razlagati tako, da je lahko storilec le lastnik premoženja, ampak je lahko tudi pooblaščenec (zakoniti zastopnik) pravne osebe, katera je lastnik premoženja, ki je predmet kaznivega dejanja.
Zakoniti zastopnik pravne osebe lahko odgovarja, čeprav ni izključni lastnik pravne osebe in je istočasno tudi upnik do pravne osebe, če s premoženjem pravne osebe razpolaga tako, da z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo odtuji premoženje pravne osebe tako, da poplača svojo terjatev in terjatve pomagačev.
Neizraba pridobitnih sposobnosti ne more iti na škodo drugega roditelja, marveč mora iti v breme tistega preživninskega zavezanca, ki pridobitne zmožnosti ima, pa jih ni izrabil.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064194
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 48. OZ člen 190.
nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – vlaganje v nepremičnino
Nedopustnost izvršbe lahko uspešno uveljavlja le tisti, ki izkaže obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo. Tožnika glede na vrsto del, ki sta jih opravila na nepremičnini, ter obdobja, v katerem so se dela opravljala (v času SPZ), solastninske pravice, ki bi preprečevala izvršbo, nista mogla pridobiti, temveč le obogatitveni zahtevek.