ZIZ člen 6, 6/4, 54, 58, 58/4, 59. ZPP člen 72, 72/5, 72/6, 108, 153, 153/1.
izločitev sodnika - obvezne sestavine predloga – zavrženje predloga – pristojnost odločanja o ugovoru – tožba na nedopustnost izvršbe – sporna dejstva v izvršbi
Ker zahteva prvodolžnice za izločitev sodnice ne vsebuje obligatorno zahtevanega – navedbo okoliščin, na katere vlagatelj opira zahtevo za izločitev, in ker se za zahtevo za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (peti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je prvostopenjsko sodišče pravilno in zakonito odločilo, ko je na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem predsednik senata oziroma sodnik posameznik nepopolno zahtevo za izločitev sodnika zavrže, zahtevo za izločitev z izpodbijanim sklepom zavrglo.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih člen 4.
dokazovanje - vinjenost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Neupoštevanje varnostnih ukrepov, med katere sodi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali delavec opravlja objektivno gledano nevarno delo ali ne.
taksna oprostitev – oprostitev plačila v postopku na prvi stopnji
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje v postopku, v katerem je bila izdana, v celoti. To pomeni, da stranke ni mogoče oprostiti le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi v pritožbenem postopku.
KZ člen 27, 29, 35, 38, 50, 51, 229. ZKP člen 236, 263/1, 263/1-5. ZIZ člen 2, 167, 170. SPZ člen 132, 132/1.
oškodovanje tujih pravic - zakoniti zastopnik pravne osebe - odtujitev premoženja pravne osebe
Storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 229. člena KZ je lahko lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti zastopnik. Pojma „svoje premoženje“ ni mogoče razlagati tako, da je lahko storilec le lastnik premoženja, ampak je lahko tudi pooblaščenec (zakoniti zastopnik) pravne osebe, katera je lastnik premoženja, ki je predmet kaznivega dejanja.
Zakoniti zastopnik pravne osebe lahko odgovarja, čeprav ni izključni lastnik pravne osebe in je istočasno tudi upnik do pravne osebe, če s premoženjem pravne osebe razpolaga tako, da z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo odtuji premoženje pravne osebe tako, da poplača svojo terjatev in terjatve pomagačev.
izbrisna tožba – vknjižba, ki je postala neveljavna po vpisu – ponovna izdaja odločbe v upravnem postopku
Čeprav je bila razlastitvena odločba, na podlagi katere je bila opravljena sporna vknjižba, v upravnem sporu odpravljena, izbrisna tožba ni utemeljena, kajti tožnik je bil tudi v ponovljenem upravnem postopku razlaščen – tokrat dokončno in pravnomočno.
Pravilna je sicer opredelitev v izpodbijanem sklepu, da je sodišče vezano na upnikov predlog glede dejanske podlage kot tudi glede vsebine predlagane začasne odredbe, vendar v primeru, kot je obravnavani, ne v smislu napovedi bodočega tožbenega zahtevka. Če je izdaja začasne odredbe predlagana samostojno, brez hkratne vložitve tožbe, je namreč treba predlog presojati v okviru vseh terjatev, ki so glede na dejansko podlago predloga materialnopravno lahko utemeljene, saj tožbenega zahtevka še ni.
Neizraba pridobitnih sposobnosti ne more iti na škodo drugega roditelja, marveč mora iti v breme tistega preživninskega zavezanca, ki pridobitne zmožnosti ima, pa jih ni izrabil.
preživnina – otroški dodatek – začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih
Otroški dodatek se odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov.
Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSK0005106
ZPP člen 76, 76/1. ZZZDR člen 92, 92/1, 92/2. ZD člen 125, 125/2. ZUstS člen 23, 23/1.
tožba zaradi ugotovitve očetovstva – pravočasnost tožbe – smrt domnevnega očeta – nasciturus – pravdna sposobnost – dedna sposobnost – razlaga zakona – postopek za oceno ustavnosti
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v drugem odstavku 92. člena določa, da se tožba na ugotovitev očetovstva lahko vloži tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti. Po mnenju pritožbenega sodišča ta rok ne more začeti teči, predno se otrok ne rodi, torej ne pridobi pravne subjektivitete.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka se je zaradi tožničinih kršitev odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne za kakšno drugo obliko prenehanja delovnega razmerja oz. ugotavljanja disciplinske odgovornosti po določbah ZDR. Takšna odpoved je zakonita, saj je tožena stranka v sporu dokazala, da je tožnica s tem, ko je kot prodajalka namerno omogočila strankam ugodnejši nakup prodajnih artiklov, zlorabila lojalnost poslovanja, zaradi česar je prišlo do porušenega zaupanja med strankama (zaradi česar ni bilo možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja) in do upada poslovnega ugleda tožene stranke.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – izročitev premičnine v posest - dokazna ocena – dejansko stanje
Tudi, če bi se štelo, da je bila kupoprodajna pogodba za sporno vozilo sklenjena, pa tožnica lastninske pravice ni pridobila, ker ji sporno vozilo ni bilo izročeno v posest (manjka razpolagalni pravni posel).
Tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače je neutemeljen tako za čas po prenehanju delovnega razmerja kot za čas, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj je slednja dokazala, da je tožniku izplačala vse, kar mu je iz naslova delovnega razmerja dolgovala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz poslovnega razloga, kot ga določa 1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za to, da bi potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala. Razlog za odpoved je bila tožničina invalidnost, zaradi katere ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ter dejstvo, da pri toženi stranki za tožnico ustreznega delovnega mesta ni bilo na voljo. Obstoj tega je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.
Iz istega vprašanja o obstoju oporoke ne moreta biti na pravdo napotena zakoniti dedič in oporočna dedinja, ampak tisti, ki zatrjuje obstoj oporoke, saj je njegova pravica manj verjetna kot pravica zakonitega dediča.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - višina odškodnine
Država je dolžna urediti sodni sistem tako, da bo zagotovljeno sojenje v razumnem roku. To pa vsebuje tudi zahtevo, da mora procesno pravo vsebovati mehanizme, ki strankam postopka preprečujejo možnosti zavlačevanja postopka.
Pravnomočnost je ovira za novo tožbo tudi takrat, kadar se z njo uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe pa je v takšnem neposrednem (logičnem) nasprotju z zahtevkom za ugotovitev obstoja oziroma veljavnosti pogodbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec - vojak - sodno varstvo
Pri tožniku, ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas in je v individualnem delovnem sporu uveljavljal, da se njegova pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se ne ugotavlja, ali za vložitev tožbe izkazuje pravni interes. Le-ta se predpostavlja, saj mu že zakon daje pravico do sodnega varstva.
Če iz nerazumljivih tožbenih trditev ni mogoče izluščiti tega, za kateri del svoje pravne sfere tožnik uveljavlja sodno varstvo, je tožba nepopolna in tako nesposobna za vsebinsko obravnavo.
Če denarni dajatveni zahtevek ni jasen, se vrednost spora, pomembna za odmero stroškov, določi po drugem odstavku 22. člena ZOdvT.
ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZPP člen 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484.
spor o pristojnosti – odvetnik kot zasebnik – gospodarski spor
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne morda kot odvetniška družba), niso navedeni med osebami, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.