konkurenčna klavzula - odškodninska odgovornost delavca - škoda - elementi odškodninskega delikta - stroški postopka - nagrada za postopek - ZOdvT
Kadar delodajalec od delavca uveljavlja povrnitev škode, ki jo je ta povzročil s kršitvijo konkurenčne klavzule, potem mora dokazati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti, torej tudi krivdo, saj delavec za škodo odgovarja le v primeru, če jo povzroči naklepoma ali iz hude malomarnosti. Obrnjeno dokazno breme v tem primeru ne pride v poštev, saj se na podlagi tega pravila lahko domneva samo najmilejša stopnja krivde, torej navadna malomarnost, delavcu pa mora biti dokazana huda malomarnost.
Toženec bi bil (ob dejstvu, da je bila zadeva predhodno razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje) do ponovne nagrade za postopek upravičen le v primeru, če bi v ponovljenem postopku ta nagrada bila višja od že nastale nagrade v prejšnjem postopku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - mesečna renta - invalidska pokojnina
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačevanje mesečne rente je treba upoštevati, da je bil tožnik, čeprav mu je delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo zaradi likvidacije, zaradi posledic nesreče pri delu invalidsko upokojen in da nima pravice do pokojnine, kot bi jo imel, če bi se starostno upokojil.
Če iz nerazumljivih tožbenih trditev ni mogoče izluščiti tega, za kateri del svoje pravne sfere tožnik uveljavlja sodno varstvo, je tožba nepopolna in tako nesposobna za vsebinsko obravnavo.
Če denarni dajatveni zahtevek ni jasen, se vrednost spora, pomembna za odmero stroškov, določi po drugem odstavku 22. člena ZOdvT.
ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZPP člen 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484.
spor o pristojnosti – odvetnik kot zasebnik – gospodarski spor
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne morda kot odvetniška družba), niso navedeni med osebami, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSK0005106
ZPP člen 76, 76/1. ZZZDR člen 92, 92/1, 92/2. ZD člen 125, 125/2. ZUstS člen 23, 23/1.
tožba zaradi ugotovitve očetovstva – pravočasnost tožbe – smrt domnevnega očeta – nasciturus – pravdna sposobnost – dedna sposobnost – razlaga zakona – postopek za oceno ustavnosti
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v drugem odstavku 92. člena določa, da se tožba na ugotovitev očetovstva lahko vloži tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti. Po mnenju pritožbenega sodišča ta rok ne more začeti teči, predno se otrok ne rodi, torej ne pridobi pravne subjektivitete.
sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067912
ZOR člen 63. OZ člen 16, 33, 33/6, 112.
prodajna pogodba za stanovanje – predpogodba - vrnitev v prejšnje stanje – popravni sklep – nagib – namen pogodbe – odplačna pogodba – spremenjene okoliščine – sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – rast cen nepremičnin
Če bi tožena stranka ravnala vestno in skrbno, bi rast cen morala in mogla upoštevati že ob sklepanju predpogodbe.
Rast cen nepremičnin, ki je bila le za 10 % višja od tiste, ki jo je bilo pričakovati, ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, da bi se lahko tožena stranka nanjo uspešno sklicevala v skladu s 33. členom OZ.
Iz istega vprašanja o obstoju oporoke ne moreta biti na pravdo napotena zakoniti dedič in oporočna dedinja, ampak tisti, ki zatrjuje obstoj oporoke, saj je njegova pravica manj verjetna kot pravica zakonitega dediča.
Pravilna je sicer opredelitev v izpodbijanem sklepu, da je sodišče vezano na upnikov predlog glede dejanske podlage kot tudi glede vsebine predlagane začasne odredbe, vendar v primeru, kot je obravnavani, ne v smislu napovedi bodočega tožbenega zahtevka. Če je izdaja začasne odredbe predlagana samostojno, brez hkratne vložitve tožbe, je namreč treba predlog presojati v okviru vseh terjatev, ki so glede na dejansko podlago predloga materialnopravno lahko utemeljene, saj tožbenega zahtevka še ni.
taksna oprostitev – oprostitev plačila v postopku na prvi stopnji
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje v postopku, v katerem je bila izdana, v celoti. To pomeni, da stranke ni mogoče oprostiti le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi v pritožbenem postopku.
ZZZDR člen 52, 52/2, 53. ZPP člen 268. OZ člen 287, 287/2, 318.
delitev skupnega premoženja – dokazna stiska – dokazno breme – zavarovalnina – denarna nadomestila – materialno procesno vodstvo – civilna delitev v pravdi – posebne okoliščine – odtujitev skupnega premoženja – z dokapitalizacijo pridobljene delnice
Zavarovalnine in dnevna nadomestila, ki jih je toženec pridobil iz naslova nezgodnega zavarovanja ob nastopu zavarovalnega primera, ne sodijo v skupno premoženje ne glede na to, da so bile premije za ta zavarovanja plačane iz skupnih oziroma tožničinih sredstev.
Na pomanjkljivo materialno procesno vodstvo se lahko sklicuje le stranka, ki je opustila navedbo odločilnega dejstva, pri tem pa ji ni mogoče očitati skrajne neskrbnosti pri opustitvi navedb.
Kadar zakonec z enostranskim razpolaganjem odtuji predmet skupnega premoženja, sodi namesto stvari v skupno premoženje denarni znesek, pridobljen s prodajo stvari. Če pa je bilo z razpolaganjem oškodovano skupno premoženje (npr., da je bila odsvojitev brezplačna, ali je bila stvar prodana pod tržno ceno), lahko v skupno premoženje sodi še odškodninska terjatev (npr. razlika do vrednosti odtujene stvari).
Kadar za vplačilo novih delnic zakonec uporabi sredstva, ki sodijo v skupno premoženje, tudi z dokapitalizacijo pridobljene delnice predstavljajo skupno premoženje, ne glede na vprašanje, ali in koliko starih delnic predstavlja njegovo posebno premoženje.
KZ člen 27, 29, 35, 38, 50, 51, 229. ZKP člen 236, 263/1, 263/1-5. ZIZ člen 2, 167, 170. SPZ člen 132, 132/1.
oškodovanje tujih pravic - zakoniti zastopnik pravne osebe - odtujitev premoženja pravne osebe
Storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 229. člena KZ je lahko lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti zastopnik. Pojma „svoje premoženje“ ni mogoče razlagati tako, da je lahko storilec le lastnik premoženja, ampak je lahko tudi pooblaščenec (zakoniti zastopnik) pravne osebe, katera je lastnik premoženja, ki je predmet kaznivega dejanja.
Zakoniti zastopnik pravne osebe lahko odgovarja, čeprav ni izključni lastnik pravne osebe in je istočasno tudi upnik do pravne osebe, če s premoženjem pravne osebe razpolaga tako, da z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo odtuji premoženje pravne osebe tako, da poplača svojo terjatev in terjatve pomagačev.
Neizraba pridobitnih sposobnosti ne more iti na škodo drugega roditelja, marveč mora iti v breme tistega preživninskega zavezanca, ki pridobitne zmožnosti ima, pa jih ni izrabil.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka se je zaradi tožničinih kršitev odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne za kakšno drugo obliko prenehanja delovnega razmerja oz. ugotavljanja disciplinske odgovornosti po določbah ZDR. Takšna odpoved je zakonita, saj je tožena stranka v sporu dokazala, da je tožnica s tem, ko je kot prodajalka namerno omogočila strankam ugodnejši nakup prodajnih artiklov, zlorabila lojalnost poslovanja, zaradi česar je prišlo do porušenega zaupanja med strankama (zaradi česar ni bilo možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja) in do upada poslovnega ugleda tožene stranke.
predlog za vrnitve v prejšnje stanje – narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje – relativna kršitev postopka
Namen naroka, ki ga razpiše sodišče skladno s 120. členom ZPP v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je, da stranka, ki zahteva vrnitev v prejšnje stanje, lahko izkaže okoliščine, na katerih temelji svoj predlog. Tudi če bi bil narok izveden, bi sodišče pri presoji imelo na voljo le tista dejstva in dokaze, ki jih je imelo tudi brez naroka. Ta pa je materialnopravno pravilno presodilo. Kršitev tako ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
ZJSRS člen 21, 28. ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 275, 299, 299/1.
jamstveni in preživninski sklad – pravica do nadomestila preživnine – prehod terjatve – obseg prehoda terjatve – pričetek teka zamudnih obresti
Okoliščina, ali je bil toženec seznanjen s prehodom terjatve na Jamstveni in preživninski sklad, ne vpliva na dejstvo, da je terjatev na podlagi zakona prešla na tožnika. Ker toženec ni zatrjeval, da odločba Jamstvenega in preživninskega sklada ne temelji na sodni odločbi, s katero sta bila določena višina in rok zapadlosti preživninske terjatve, je Sklad upravičen zahtevati plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila posameznih zneskov nadomestila preživnine.
delovna nesreča – delo na višini – nevarna stvar – soprispevek oškodovanca
Tožnik je pri opravljanju svojega dela (napeljevanju električnega kabla) padel z višine 5 metrov in se poškodoval. Njegov prispevek h nastali škodi je 40%. Kljub vsem potrebnim opravljenim izobraževanjem s področja varnosti pri delu namreč ni uporabil nobenih varnostnih naprav, delodajalca pa tudi ni opozoril, da varnostni pas za konkretno delo ni primeren.
Za presojo, kdo ima pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni odločilen tip postopka, marveč to, kakšna je narava konkretnega pravnega pravila, ki ga vsebuje izpodbijana sodna odločba.
Katastrska meja ustvarja domnevo močnejše pravice le, če je dokončna. Pojem dokončnosti meje je v času sprejetja SPZ opredelil ZENDPME v 1. odstavku 11. člena. Na ta zakon se še nanaša 77. člen SPZ. ZENDMPE je bila kasneje odpravljen z ZEN. Pojmu „dokončna meja“ sedaj ustreza drug pojem, ta pa je „urejena meja“, ki pa je vsebinsko enak.
izbrisna tožba – vknjižba, ki je postala neveljavna po vpisu – ponovna izdaja odločbe v upravnem postopku
Čeprav je bila razlastitvena odločba, na podlagi katere je bila opravljena sporna vknjižba, v upravnem sporu odpravljena, izbrisna tožba ni utemeljena, kajti tožnik je bil tudi v ponovljenem upravnem postopku razlaščen – tokrat dokončno in pravnomočno.