nujni delež – zastaranje zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe
Do pretrganja zastaranja pride tudi, če nujni dedič vloži tožbo, s katero izpodbija oporoko. V takem primeru začne teči rok iz 41. člena ZD od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke
Pretrganje zastaranja velja za tistega, ki je aktiven pri uveljavljanju svoje pravice. Upnica v razmerju, zatrjevanem v tožbi, je bila zgolj omenjena dedinja AMŽ, ne pa tudi pokojna AČ, zato na tek zastaranja za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža, vložena tožba ni vplivala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je zahtevek AČ za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža zastaral in da zato po njeni smrti navedena pravica ni prešla na pritožnika.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064194
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 48. OZ člen 190.
nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – vlaganje v nepremičnino
Nedopustnost izvršbe lahko uspešno uveljavlja le tisti, ki izkaže obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo. Tožnika glede na vrsto del, ki sta jih opravila na nepremičnini, ter obdobja, v katerem so se dela opravljala (v času SPZ), solastninske pravice, ki bi preprečevala izvršbo, nista mogla pridobiti, temveč le obogatitveni zahtevek.
specialno pooblastilo - neposredno zastopanje v imenu in za račun zastopanega - zastopanje pri pravnem poslu - prekoračitev pooblastila - učinki zastopanja
Za presojo upravičenj pooblaščenca in s tem prekoračitev pooblastila je v razmerju do tretjih pomemben obseg upravičenj, določen v pooblastilu. Omejitve, ki v pooblastilu niso zapisane, v razmerju do tretjih ne učinkujejo (učinkujejo le v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem in se lahko odrazijo v odškodninski odgovornosti pooblaščenca).
V dokaznem sklepu morajo biti navedena poleg spornega dejstva, o katerem naj se izvede dokaz, tudi dokazila, ki so po mnenju sodišča potrebna za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev. Četudi v dokaznem sklepu ni poimensko navedlo vsak posamezen dokaz, je mogoče ugotoviti, katere listine je sodišče vpogledalo. Pa tudi, če bi bil dokazni sklep vsebinsko pomanjkljiv, bi bila to lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki pa v konkretni zadevi vsekakor ne bi vplivala oziroma ne bi mogla vplivati na pravilnost in na zakonitost sodne odločbe.
Pritožnica je bila seznanjena z okoliščino, da je plačevanje obrokov kredita odvisno od izpolnjevanja njene obveznosti do tožeče stranke iz med njima sklenjene predpogodbe, kot tudi z dejstvom, da je bila samo tožnica tista, ki je poravnala kreditne obveznosti banki in ne družba M. d.o.o., oziroma mož tožnice, pa tudi, da tožnica tedaj ni imela drugih sredstev, da bi pravočasno poravnala svoje kreditne obveznosti do banke.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga
Sodbi prvostopnega in pritožbenega sodišča, ki ju je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka, ne predstavljata novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka dopusten (in utemeljen).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici – odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice – protipravnost
Zgolj dejstvo, da je (nepravdno) sodišče v konkretnem primeru po izvedenem postopku, ki ga je predpisoval ZNP, ugotovilo, da za (nadaljnje) pridržanje tožnice ni pogojev in da je to (za nazaj) ugotovilo tudi sodišče v tem postopku, samo po sebi še ne pomeni, da je toženi stranki mogoče očitati protipravno ravnanje.
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri tožena stranka tožniku očita, da je iz hude malomarnosti opustil dolžnost čiščenja prodajnih avtomatov, ne more biti utemeljena na podlagi ugotovitve, da tožnik o okoliščinah, ki so mu preprečile čiščenje (da ni imel dostopa do prostora, v katerem so bili prodajni avtomati, zaradi kolektivnih dopustov), ni obvestil tožene stranke. V primeru neobveščanja gre za drugačno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ta pa se tožniku v odpovedi ne očita.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe iz postopka po 168. členu ZIZ – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, so neutemeljeni, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072430
ZPPSL člen 117, 125, 126. OZ člen 434, 434/1. ZPP člen 139, 139/3, 146, 146/2, 186.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – prevzem izpolnitve – sprememba tožbe – izdaja posebnega sklepa
Ker tožena stranka ni dokazala, da je obveznosti, ki jih je prevzela po kupoprodajni pogodbi tudi izpolnila, oziroma da banka ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad tožečo stranko zaradi kakšnega drugačnega dogovora tožene stranke z njo (česar le ta tudi ni trdila), se izkaže, da je tožena stranka prejela nepremičnine, ki so predmet izpodbijane pogodbe, ne da bi za to karkoli plačala.
ZIZ člen 136, 141, 141/1, 141/2, 260, 260/1,260/1-2.
predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve – rubež denarne terjatve – izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet
Res je, da se po 136. členu ZIZ za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače in da se izvršba na denarno terjatev opravlja z rubežem in prenosom, toda rubež terjatve predpostavlja situacijo, da ta terjatev v času rubeža obstaja.
ureditev meje – sodna poravnava – učinek sodne poravnave
Sklep, izdan v nepravdnem postopku za ureditev meje, ki ugotavlja, da so stranke sklenile sodno poravnavo z določeno vsebino, nima podlage v določbah zakonov, ki urejajo nepravdni postopek.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda stranke - opravičljiv razlog
Ker plačilo sodne takse ni pooblaščenčeva dolžnost in je pooblaščenec stranko k plačilu sodne takse za pritožbo pozval na način, ki je običajen in zanesljiv, je plačilna zamuda stranke, ki ji poštar pooblaščenčevega poziva ni dostavil, opravičljiva.
predlog za vrnitve v prejšnje stanje – narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje – relativna kršitev postopka
Namen naroka, ki ga razpiše sodišče skladno s 120. členom ZPP v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je, da stranka, ki zahteva vrnitev v prejšnje stanje, lahko izkaže okoliščine, na katerih temelji svoj predlog. Tudi če bi bil narok izveden, bi sodišče pri presoji imelo na voljo le tista dejstva in dokaze, ki jih je imelo tudi brez naroka. Ta pa je materialnopravno pravilno presodilo. Kršitev tako ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Za presojo, kdo ima pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni odločilen tip postopka, marveč to, kakšna je narava konkretnega pravnega pravila, ki ga vsebuje izpodbijana sodna odločba.
Katastrska meja ustvarja domnevo močnejše pravice le, če je dokončna. Pojem dokončnosti meje je v času sprejetja SPZ opredelil ZENDPME v 1. odstavku 11. člena. Na ta zakon se še nanaša 77. člen SPZ. ZENDMPE je bila kasneje odpravljen z ZEN. Pojmu „dokončna meja“ sedaj ustreza drug pojem, ta pa je „urejena meja“, ki pa je vsebinsko enak.
ZJSRS člen 21, 28. ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 275, 299, 299/1.
jamstveni in preživninski sklad – pravica do nadomestila preživnine – prehod terjatve – obseg prehoda terjatve – pričetek teka zamudnih obresti
Okoliščina, ali je bil toženec seznanjen s prehodom terjatve na Jamstveni in preživninski sklad, ne vpliva na dejstvo, da je terjatev na podlagi zakona prešla na tožnika. Ker toženec ni zatrjeval, da odločba Jamstvenega in preživninskega sklada ne temelji na sodni odločbi, s katero sta bila določena višina in rok zapadlosti preživninske terjatve, je Sklad upravičen zahtevati plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila posameznih zneskov nadomestila preživnine.
Iz istega vprašanja o obstoju oporoke ne moreta biti na pravdo napotena zakoniti dedič in oporočna dedinja, ampak tisti, ki zatrjuje obstoj oporoke, saj je njegova pravica manj verjetna kot pravica zakonitega dediča.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068359
SZ člen 31, 31/3. OZ člen 190, 198. SPZ člen 99. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o ustanovitvi služnosti – izgradnja kabelsko komunikacijskega sistema na podstrešju - posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov – uporaba tuje stvari – uporabnina – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – vzpostavitev prejšnjega stanja – ekonomski interes lastnika – sprememba tožbe – vrednotenje uspeha v pravdi – uspeh po temelju in višini
V skladu s tretjim odstavkom 31. člena SZ, ki je veljal v času sklenitve služnostne pogodbe, je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, ki presegajo upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov.
Protipravnega posega v (so)lastninsko pravico ni mogoče šteti za nepomemben poseg, tudi če solastniki niso uporabljali podstrešja. Pri varstvu lastninske pravice ekonomski interes ne more biti odločilen, kot je lahko pri posestnem varstvu.
Zaradi spreminjanja tožbenega zahtevka se je razmerje uspeha pravdnih strank v postopku spreminjalo, poleg tega pa je sodišče prve stopnje zanemarilo okoliščino, da je znaten del stroškov nastal zaradi dokazovanja spornega temelja zahtevka in sicer obstoja podlage za toženčevo uporabo spornega podstrešja.