Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri tožena stranka tožniku očita, da je iz hude malomarnosti opustil dolžnost čiščenja prodajnih avtomatov, ne more biti utemeljena na podlagi ugotovitve, da tožnik o okoliščinah, ki so mu preprečile čiščenje (da ni imel dostopa do prostora, v katerem so bili prodajni avtomati, zaradi kolektivnih dopustov), ni obvestil tožene stranke. V primeru neobveščanja gre za drugačno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ta pa se tožniku v odpovedi ne očita.
nujni delež – zastaranje zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe
Do pretrganja zastaranja pride tudi, če nujni dedič vloži tožbo, s katero izpodbija oporoko. V takem primeru začne teči rok iz 41. člena ZD od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke
Pretrganje zastaranja velja za tistega, ki je aktiven pri uveljavljanju svoje pravice. Upnica v razmerju, zatrjevanem v tožbi, je bila zgolj omenjena dedinja AMŽ, ne pa tudi pokojna AČ, zato na tek zastaranja za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža, vložena tožba ni vplivala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je zahtevek AČ za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža zastaral in da zato po njeni smrti navedena pravica ni prešla na pritožnika.
ureditev meje – sodna poravnava – učinek sodne poravnave
Sklep, izdan v nepravdnem postopku za ureditev meje, ki ugotavlja, da so stranke sklenile sodno poravnavo z določeno vsebino, nima podlage v določbah zakonov, ki urejajo nepravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067912
ZOR člen 63. OZ člen 16, 33, 33/6, 112.
prodajna pogodba za stanovanje – predpogodba - vrnitev v prejšnje stanje – popravni sklep – nagib – namen pogodbe – odplačna pogodba – spremenjene okoliščine – sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – rast cen nepremičnin
Če bi tožena stranka ravnala vestno in skrbno, bi rast cen morala in mogla upoštevati že ob sklepanju predpogodbe.
Rast cen nepremičnin, ki je bila le za 10 % višja od tiste, ki jo je bilo pričakovati, ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, da bi se lahko tožena stranka nanjo uspešno sklicevala v skladu s 33. členom OZ.
Ustava RS, člen 22. ZPP člen 319, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti - istovetnost zahtevka
Pri odločanju o ugovoru o pravnomočno razsojeni stvari je pravno relevanten pravnomočni izrek o njej ter obrazložitev pravnomočne odločbe, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe oziroma identitete spora. Sodišče druge stopnje je že v obrazložitvi sklepa I Cpg 121/2011 z dne 13. 5. 2011 obrazložilo, da so za oceno, ali je tožeča stranka še upravičena terjati terjatev, ki jo je na podlagi istega dejanskega stanja terjala že v postopku Pg 38/2008, bistveni razlogi sodbe, izdane v tem postopku. Le na ta način je mogoče določiti objektivne meje pravnomočnosti odločitve sodišča v že razsojeni zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog
Ker tožnica (čistilka) ni upoštevala navodil in ker dela ni opravljala vestno, ampak je čiščenje opravljala nekvalitetno, ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZZZDR člen 52, 52/2, 53. ZPP člen 268. OZ člen 287, 287/2, 318.
delitev skupnega premoženja – dokazna stiska – dokazno breme – zavarovalnina – denarna nadomestila – materialno procesno vodstvo – civilna delitev v pravdi – posebne okoliščine – odtujitev skupnega premoženja – z dokapitalizacijo pridobljene delnice
Zavarovalnine in dnevna nadomestila, ki jih je toženec pridobil iz naslova nezgodnega zavarovanja ob nastopu zavarovalnega primera, ne sodijo v skupno premoženje ne glede na to, da so bile premije za ta zavarovanja plačane iz skupnih oziroma tožničinih sredstev.
Na pomanjkljivo materialno procesno vodstvo se lahko sklicuje le stranka, ki je opustila navedbo odločilnega dejstva, pri tem pa ji ni mogoče očitati skrajne neskrbnosti pri opustitvi navedb.
Kadar zakonec z enostranskim razpolaganjem odtuji predmet skupnega premoženja, sodi namesto stvari v skupno premoženje denarni znesek, pridobljen s prodajo stvari. Če pa je bilo z razpolaganjem oškodovano skupno premoženje (npr., da je bila odsvojitev brezplačna, ali je bila stvar prodana pod tržno ceno), lahko v skupno premoženje sodi še odškodninska terjatev (npr. razlika do vrednosti odtujene stvari).
Kadar za vplačilo novih delnic zakonec uporabi sredstva, ki sodijo v skupno premoženje, tudi z dokapitalizacijo pridobljene delnice predstavljajo skupno premoženje, ne glede na vprašanje, ali in koliko starih delnic predstavlja njegovo posebno premoženje.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – obseg škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica pretrpela oziroma jo trpi kot posledico poškodb (zdrobljen sklepni zlom zgornjega dela desne goleni, zlom desne sramnice, zlom leve ličnice brez premika, pretres možganov, 2 cm veliko rano nad desnim očesom, udarnine in odrgnine po obeh komolcih ter udarnino levega kolena), zadobljenih v prometni nesreči dne 15. 2.2007.
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe iz postopka po 168. členu ZIZ – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, so neutemeljeni, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni.
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 154, 154/2, 309a. OZ člen 88.
izključitev družbenika iz družbe – oblikovalni učinek sodbe – tržna vrednost lokala – predpravdna pogajanja – namen oškodovanja – ničnost – moralna načela
Družbenik je na podlagi sodbe sodišča iz družbe izključen šele z nastopom pravnomočnosti sodbe. Tako s samo vložitvijo tožbe, s katero se zahteva njegova izključitev, prvo toženec še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku za njegovo izključitev, tudi ne bo, zato je podana njegova aktivna legitimacija za nasprotno tožbo na izključitev prvo tožeče stranke iz drugo tožeče stranke.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga
Sodbi prvostopnega in pritožbenega sodišča, ki ju je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka, ne predstavljata novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka dopusten (in utemeljen).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici – odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice – protipravnost
Zgolj dejstvo, da je (nepravdno) sodišče v konkretnem primeru po izvedenem postopku, ki ga je predpisoval ZNP, ugotovilo, da za (nadaljnje) pridržanje tožnice ni pogojev in da je to (za nazaj) ugotovilo tudi sodišče v tem postopku, samo po sebi še ne pomeni, da je toženi stranki mogoče očitati protipravno ravnanje.
preživnina – otroški dodatek – začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih
Otroški dodatek se odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov.
Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane.
Pravilna je sicer opredelitev v izpodbijanem sklepu, da je sodišče vezano na upnikov predlog glede dejanske podlage kot tudi glede vsebine predlagane začasne odredbe, vendar v primeru, kot je obravnavani, ne v smislu napovedi bodočega tožbenega zahtevka. Če je izdaja začasne odredbe predlagana samostojno, brez hkratne vložitve tožbe, je namreč treba predlog presojati v okviru vseh terjatev, ki so glede na dejansko podlago predloga materialnopravno lahko utemeljene, saj tožbenega zahtevka še ni.
KZ člen 27, 29, 35, 38, 50, 51, 229. ZKP člen 236, 263/1, 263/1-5. ZIZ člen 2, 167, 170. SPZ člen 132, 132/1.
oškodovanje tujih pravic - zakoniti zastopnik pravne osebe - odtujitev premoženja pravne osebe
Storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 229. člena KZ je lahko lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti zastopnik. Pojma „svoje premoženje“ ni mogoče razlagati tako, da je lahko storilec le lastnik premoženja, ampak je lahko tudi pooblaščenec (zakoniti zastopnik) pravne osebe, katera je lastnik premoženja, ki je predmet kaznivega dejanja.
Zakoniti zastopnik pravne osebe lahko odgovarja, čeprav ni izključni lastnik pravne osebe in je istočasno tudi upnik do pravne osebe, če s premoženjem pravne osebe razpolaga tako, da z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo odtuji premoženje pravne osebe tako, da poplača svojo terjatev in terjatve pomagačev.
Tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače je neutemeljen tako za čas po prenehanju delovnega razmerja kot za čas, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj je slednja dokazala, da je tožniku izplačala vse, kar mu je iz naslova delovnega razmerja dolgovala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz poslovnega razloga, kot ga določa 1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za to, da bi potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala. Razlog za odpoved je bila tožničina invalidnost, zaradi katere ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ter dejstvo, da pri toženi stranki za tožnico ustreznega delovnega mesta ni bilo na voljo. Obstoj tega je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.
Iz istega vprašanja o obstoju oporoke ne moreta biti na pravdo napotena zakoniti dedič in oporočna dedinja, ampak tisti, ki zatrjuje obstoj oporoke, saj je njegova pravica manj verjetna kot pravica zakonitega dediča.