OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072407
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 190, 197, 1060. SZ člen 23, 28, 31, 31/1, 49, 182. SZ-1 člen 30. ZTLR člen 15, 15/2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – stroški upravljanja – pogodba o opravljanju poslov v zvezi z upravljanjem hiše – neupravičena obogatitev – verzijski zahtevek – prikrajšanje tožeče stranke – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija
Ker gre v zvezi s podpisniki pogodbe (lastnikov objekta s skupaj 67,38 % lastniškim deležem) za dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, na katero je pritožbeno sodišče vezano in je ne more presojati, se kot neutemeljeno izkaže pritožbeno opozarjanje na obstoječo sodno prakso, ki se je drugače izrekla o podpisnikih in posledično (ne)veljavnosti pogodbe.
Prikrajšanje tožeče stranke utemeljuje dejstvo, da je dobaviteljem iz svojih sredstev plačala dolg tožene stranke, kot lastnika poslovnega prostora in garaž v obravnavanem objektu, zaradi česar je prišlo do neupravičenega premika premoženja.
zavarovanje z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – obstoj nevarnosti – subjektivna nevarnost
Nameravana prodaja poslovnega deleža drugega toženca v družbi C. d.o.o. še ne izkazuje obstoja subjektivne nevarnosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe, saj tožeča stranka ni zatrjevala takšnega aktivnega in subjektivnega ravnanja drugega toženca, ki zmanjšuje njegovo premoženje, na primer prodajo premoženja oziroma poslovnega deleža družbi C. d.o.o. pod tržno ceno, brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam in tako dalje, ki bi kazalo, da bo v bodoče onemogočena ali otežena uveljavitev njene terjatve.
Če iz nerazumljivih tožbenih trditev ni mogoče izluščiti tega, za kateri del svoje pravne sfere tožnik uveljavlja sodno varstvo, je tožba nepopolna in tako nesposobna za vsebinsko obravnavo.
Če denarni dajatveni zahtevek ni jasen, se vrednost spora, pomembna za odmero stroškov, določi po drugem odstavku 22. člena ZOdvT.
ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZPP člen 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484.
spor o pristojnosti – odvetnik kot zasebnik – gospodarski spor
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne morda kot odvetniška družba), niso navedeni med osebami, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071383
ZPP člen 213, 242. ZASP člen 7, 9, 59, 81, 147, 151, 159, 185.
navedba izvedenih dokazov – indic – male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe – izjeme od obveznosti plačila nadomestila za uporabo glasbe
Čeprav sodišče prve stopnje ni naštelo in natančno opisalo vseh ponujenih in izvedenih listinskih dokazov, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ni namreč bistveno naštevanje posameznih dokazov, pač pa ocena njihove vsebine in tehtanje njihove dokazne vrednosti. Glede na številnost predloženih listinskih dokazov zadošča, da se sodba sklicuje na priloge spisa.
Uporabnik se lahko upre plačilu samo, če dokaže, da je javnosti predvajal še neobjavljena glasbena dela, glasbena dela, ki jih avtor lahko v skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP uveljavlja individualno, ljudsko glasbo in glasbena dela, pri katerih je od smrti njihovega avtorja že poteklo 70 let.
Z indici kot posredno oziroma dokazno pomembnimi dejstvi, se praviloma dokazujejo trditve o negativnih dejstvih, o drugih dejstvih pa takrat, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno.
ZJSRS člen 21, 28. ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 275, 299, 299/1.
jamstveni in preživninski sklad – pravica do nadomestila preživnine – prehod terjatve – obseg prehoda terjatve – pričetek teka zamudnih obresti
Okoliščina, ali je bil toženec seznanjen s prehodom terjatve na Jamstveni in preživninski sklad, ne vpliva na dejstvo, da je terjatev na podlagi zakona prešla na tožnika. Ker toženec ni zatrjeval, da odločba Jamstvenega in preživninskega sklada ne temelji na sodni odločbi, s katero sta bila določena višina in rok zapadlosti preživninske terjatve, je Sklad upravičen zahtevati plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila posameznih zneskov nadomestila preživnine.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe iz postopka po 168. členu ZIZ – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, so neutemeljeni, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni.
Iz istega vprašanja o obstoju oporoke ne moreta biti na pravdo napotena zakoniti dedič in oporočna dedinja, ampak tisti, ki zatrjuje obstoj oporoke, saj je njegova pravica manj verjetna kot pravica zakonitega dediča.
ZFPPIPP člen 331, 331/3, 342, 342/1, 342/3, 371, 371/8, 371/10. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-3, 96, 96/1.
zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja – plačilo kupnine – pobot – ločitvena pravica
Podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve je torej pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in ne predlog pristojnega gradbenega inšpektorja oziroma predlog inšpekcijskega zavezanca po določbah Zakona o graditvi objektov.
Predpostavka za izvedbo postopka razdelitve posebne razdelitvene mase je plačilo kupnine.
delovna nesreča – delo na višini – nevarna stvar – soprispevek oškodovanca
Tožnik je pri opravljanju svojega dela (napeljevanju električnega kabla) padel z višine 5 metrov in se poškodoval. Njegov prispevek h nastali škodi je 40%. Kljub vsem potrebnim opravljenim izobraževanjem s področja varnosti pri delu namreč ni uporabil nobenih varnostnih naprav, delodajalca pa tudi ni opozoril, da varnostni pas za konkretno delo ni primeren.
V postopku delitve solastnih stvari je možno izdati regulacijsko začasno odredbo, vendar pa pogoj po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (ne gre za zavarovanje kasnejše izvršbe).
Že po naravi stvari ter splošno znanih dejstvih je jasno, da je vsaka sečnja ireverzibilna. Škoda za solastnika, ki s takšno sečnjo ne soglaša, ali je takšna sečnja celo nedovoljena, pa je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja.
Ker ima vsak solastnik alikvotni del na celotnih nepremičninah, le-te pa bi lahko bile v času odločanja zaradi sečnje tekom postopka manj vredne, bi predlagateljica z delitvijo po nuji stvari dobila realni del (v primeru fizične delitve) ali denarni znesek (v primeru civilne delitve), ki bi bil manj vreden oziroma bi bil manjši.
napad psa - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – izvedenec medicinske stroke - valorizacija odškodnine
Postavitev drugega izvedenca ni vezana na dokazno ponudbo strank, temveč gre za procesno nujnost takrat, ko ima izvedeniško mnenje takšne pomanjkljivosti ali notranja in zunanja neskladja, da jih ni mogoče odpraviti niti z zaslišanjem izvedenca ali dopolnitvijo mnenja. Razlog za nepostavitev izvedenca je zato vsebovan v dokazni oceni izvedeniškega mnenja kot jasnega, popolnega in celovitega, zato dodatno pojasnjevanje nepostopanja po 254. členu ZPP ni potrebno.
sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
Ustava RS, člen 22. ZPP člen 319, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti - istovetnost zahtevka
Pri odločanju o ugovoru o pravnomočno razsojeni stvari je pravno relevanten pravnomočni izrek o njej ter obrazložitev pravnomočne odločbe, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe oziroma identitete spora. Sodišče druge stopnje je že v obrazložitvi sklepa I Cpg 121/2011 z dne 13. 5. 2011 obrazložilo, da so za oceno, ali je tožeča stranka še upravičena terjati terjatev, ki jo je na podlagi istega dejanskega stanja terjala že v postopku Pg 38/2008, bistveni razlogi sodbe, izdane v tem postopku. Le na ta način je mogoče določiti objektivne meje pravnomočnosti odločitve sodišča v že razsojeni zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog
Ker tožnica (čistilka) ni upoštevala navodil in ker dela ni opravljala vestno, ampak je čiščenje opravljala nekvalitetno, ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - določitev presežnega delavca - kriteriji za izbiro - ocena delovne uspešnosti - podjetniška kolektivna pogodba - dokazno breme
Ker je tožena stranka kot kriterij za določitev delavca, katerega delo je postalo nepotrebno na delovnem mestu pomožni delovodja, uporabila oceno delovne uspešnosti, ki ni bila rezultat dejanske ocene pristojnega delavca, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
postopek osebnega stečaja – prekinitev postopka zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika
Prekinitev postopka osebnega stečaja zgolj zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika kot družbenika izbrisane družbe bi pomenila zastoj postopka osebnega stečaja in s tem možnosti poplačila tistih upnikov v tem postopku, katerih terjatve ne temeljijo na obveznosti dolžnika kot družbenika izbrisane družbe.
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga
Sodbi prvostopnega in pritožbenega sodišča, ki ju je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka, ne predstavljata novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka dopusten (in utemeljen).