nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - zavarovanje odgovornosti - delovno sredstvo - nepremoženjska škoda
Za zaključek, da je podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke (zavarovalnice), je odločilno, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe bagra kot delovnega in prevoznega sredstva v času, ko se je pomikal po tunelu, to je po površini, po kateri se je lahko premikal.
ZPIZ-1 člen 39, 42, 47, 180, 181, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ člen 225, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obnova postopka
Kljub temu da ob priznanju pravice do starostne pokojnine toženec tožnici v pokojninsko osnovo nezakonito ni upošteval vseh plač za leto 1992, je utemeljeno zavrgel njeno zahtevo za novo odmero starostne pokojnine, ker je odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine pravnomočna, izredno pravno sredstvo pa ni bilo vloženo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti za varen dostop delavcev preko (zasneženega) dvorišča do njihovih delovnih mest, česar pa ni zagotovila. Zaradi te opustitve dolžnega ravnanja je prišlo do padca tožnika in njegove poškodbe z vsemi posledicami. Za vse te posledice (nepremoženjsko škodo) je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
domneva insolventnosti – (ne)izpodbojnost domneve – ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni (pravilno) ugovarjal predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti in je na podlagi 2. odstavka 239. člena ZFPPIPP začelo stečajni postopek. Domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP pa dolžnik s pritožbo ne more izpodbijati. Dolžnik ima možnost ugovarjati, da ni insolventen le v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog
Obdolženi se je zagovarjal, da je bilo v času storitve vozilo v oskrbi servisa B d.o.o., kar naj bi potrdil lastnik servisa S.P. Prvostopenjsko sodišče pa je v dokaznem postopku od servisa B. d.o.o., prejelo pisno izjavo, da v evidencah za leto 2010 nima zabeleženega prihoda predmetnega avtomobila, prav tako pa z računom ni razpolagal lastnik avtomobila družba G. d.o.o., zato je pravilno zaključilo, da zaslišanje lastnika servisa o tem ali je avto bil dne 18.5.2010 na servisu ali ne, ni več potrebno. Poleg tega se od obdolženega, ki se želi razbremeniti odgovornosti, zahteva aktivno ravnanje. Tako bi moral sam pridobiti in predložiti sodišču dokaz za svoje trditve (v tem primeru izjavo priče, ki jo navaja), šele če takšnega dokaza ne bi mogel predložiti sam, bi lahko sodišču podal popoln predlog, da ga izvede samo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - krivdna odgovornost - nevarno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožnik je spornega dne opravljal delo na višini, kar je nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno dejavnostjo ukvarja. V konkretnem primeru je to tožena stranka (delodajalec), ki hkrati za škodo, ki jo je tožnik ob padcu utrpel, odgovarja krivdno, saj odra, na katerem se je opravljalo delo, ni pravilno zvišala, ampak je dopustila delo na improvizirano povišanem stojišču.
Tožeča stranka se je sklicevala na prodajo hiše, s katero je očitno tožena stranka pridobila premoženjski ekvivalent (kupnino). Navaja še, da je tožena stranka lastnica poslovnih prostorov v centru Ljubljane, ki jih oddaja v najem poslovnim subjektom. Iz trditvene podlage spora izhaja nadalje, da je tožena stranka imetnik poslovnega deleža v tožeči stranki (40%) in družbi F., d.o.o., pri čemer tožeča stranka ni podala navedb, da bi bila poslovna deleža brez vrednosti. Prav tako dejstvo, da je tožeča stranka tik pred upokojitvijo, ne utemeljuje zaključka, da nima drugih sredstev, dohodkov, prihrankov. Nasprotno, iz neprerekanih trditev tožene stranke izhaja, da pridobiva (najmanj) dohodke iz naslova najemnine za poslovno prostore. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi predloga za izdajo začasne odredbe se zaključek sodišča prve stopnje o neizkazani nevarnosti izkaže kot pravilen. Iz navedb tožeče stranke izhaja bojazen, da bo dokazni postopek o izvajanju konkurenčne dejavnosti in posledično odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi ravnanja tožene stranke (odsvojitev družbe A., d.o.o.) onemogočen ali vsaj otežen. Takšna bojazen bi lahko utemeljevala predlog za zavarovanje dokazov po 264. členu ZPP, ni pa ji namenjen postopek zavarovanja z začasno odredbo.
Stečajna upraviteljica je organ postopka zaradi insolventnosti in se je kot taka skladno z določilom 101. člena ZFPPIPP dolžna držati navodil sodnika, ki vodi postopek. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko je stečajni upraviteljici prepustilo svojo dolžnost iz drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ni zagrešilo nobene take postopkovne kršitve, ki bi terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - diskriminacija
Tožena stranka se je v skladu s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločila, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožnica, drugače razporedi med zaposlene. Na podlagi takšne odločitve je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – vrnitveni zahtevek – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – javna dražba
Dejstvo, da dolžnik pri razpisu javne dražbe ni imel razpolagalne sposobnosti, ne vpliva na možnost pridobitve lastninske pravice s strani tretje osebe. Prav to dejstvo namreč utemeljuje pridobitev lastninske pravice na originaren način (od nelastnika), pod preostalimi pogoji po 64. členu SPZ.
KZ-1 člen 305, 305/2. ZKP člen 76, 76/2, 373, 373/1, 402, 402/3, 437, 437/1.
obtožni predlog – pomanjkljivosti obtožnega predloga – popolnost in razumljivost vloge - dejanski opis kaznivega dejanja
Popolnost in razumljivost vloge sta, ne oziraje se na njenega vložnika predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila vloga v katerikoli nadaljnji smeri obravnavana.
povezanost trditvenega in dokaznega bremena – (ne)sklepčnost tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo – okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda
Sodišče pa ne more in tudi ne sme glede na uveljavljeno razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) samo ugotavljati dejstev (to sme le izjemoma v primeru nedovoljenega razpolaganja strank z zahtevki), ki jih stranka ni zatrjevala, četudi morebiti izhajajo iz predloženih računov. Le sklicevanje na izstavljene račune brez navajanja konkretnih dejstev, ki utemeljujejo njihovo višino, ne more zadostiti zahtevi glede utemeljenosti zahtevka po višini.
pomanjkljiva trditvena podlaga – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – nesklepčnost zahtevka – okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda – storitev odvajanja odpadne komunalne vode
Kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu v postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Pa tudi sicer materialno procesno vodstvo v teh postopkih ne more biti uspešno, saj se dejstva in dokazi, navedeni po izteku rokov iz 452. člena ZPP v zvezi s 451. členom ZPP ne upoštevajo (453. člen ZPP).
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme o obstoju terjatve po računu
Tožena stranka je trdila, da spornega računa ni nikoli prejela, zato ne ve, na kaj se nanaša. Ob takšnih trditvah tožene stranke in dejstvu, da obračuna obresti tožeča stranka ni predložila, se je trditveno in dokazno breme glede terjatve po tem računu prevalilo nanjo.
URS člen 23, 158. ZIZ člen 6, 6/2, 6/2-4, 6/1. ZPP člen 36, 77, 116, 80, 339, 339/2, 339/2-1.
nepravilna sestava sodišča – pravica do zakonitega sodnika – ugovor po izreku roka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – procesna sposobnost – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer
Sodniški pomočnik ima zakonsko pooblastilo za odločanje le o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (61. člen ZIZ), o drugih ugovorih pa v izvršbi samostojno ne sme odločati (primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3907/2010). Določilo četrte alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, ki daje pooblastilo odločanja o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine tudi strokovnim sodelavcem in sodniškim pomočnikom (in še to po odredbi sodnika), je pravilno razlagati ozko, saj gre za izjemo od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), s tem pa pomeni tudi omejitev pravice do (zakonitega) sodnika kot elementa pravice do sodnega varstva, opredeljene v 23. členu Ustave. Ker je poseg v pravnomočno odločitev določen kot izjema tako na zakonskem (ugovor po izteku roka - 56. člen ZIZ), kot tudi na ustavnem nivoju (158. člen Ustave), je pravilno, da se zaradi pomembnosti odločitve ta sprejme s strani sodnika in ne sodnega osebja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - zagovor - sodna razveza
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ugotovitev trajanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in odškodnino ni utemeljen, saj je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo, ki ga je tožena stranka podala tožnici, utemeljeno in podano v zakonsko določenem roku. Prav tako je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dana v roku in je bil pri njej podan resen in utemeljen razlog. Tožnica namreč ni ravnala skladno s 35. členom ZDR, ko je pismo, v katerem je v zvezi s toženo stranko navajala neresnične stvari, poslala na devet različnih naslovov, kar je povzročilo tudi določene posledice pri toženi stranki (inšpekcijski pregledi, odziv različnih državnih organov oz. organov lokalne skupnosti ipd.).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 167, 179. ZVZD člen 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalidnina - premoženjska škoda - mesečna renta
Podana je objektivna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca), saj se je tožnik poškodoval pri delu z nevarnim strojem. Poleg tega je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker način dela, kot ga je v konkretnem primeru dopuščala, ni bil pravilen in v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – mnenje ločitvenega upnika – prekluzivni rok – opozorilo na pravne posledice – izhodiščna cena
Ločitvena upnica je navedla le, da z izklicnimi cenami ne more soglašati, da predlaga prodajo po cenah, ki bodo le za 10 % nižje od likvidacijske vrednosti in da izraža pričakovanje, da bodo prodane po višji vrednosti od predlagane cene. Do teh navedb se sodišče prve stopnje sicer ni opredelilo, vendar da je zato zagrešilo kakršnokoli postopkovno kršitev, pritožnica ne zatrjuje. Ker pa so te njene navedbe premalo konkretizirane, pritožnica pa tudi v pritožbi ni utemeljila, zakaj meni, da bi že za 10 % nižja cena od likvidacijske pritegnila ponudnike, pritožba ni utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005245
ZIZ člen 23. ZPP člen 189, 189/3.
litispendenca - identiteta zahtevka - izvršba na podlagi menice - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - različno dejansko stanje - veljavnost meničnega razmerja
Dejanski stanji sta v konkretnem primeru različni: menični zahtevek je po vsebini pravnega varstva (četudi so glede na naravo menice dopustni ugovori iz temeljnega posla) širši, saj omogoča celovitejše pravno varstvo. V konkretnem primeru se sicer neenaka zahtevka tudi medsebojno ne izključujeta. Ugoditev zahtevku na plačilo meničnega dolga avtomatično ne pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o pristopu k dolgu (oz. ugotovitev neobstoja terjatev po teh pogodbah in vračilo menic) ni utemeljen.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 174. ZPIZ-1 člen 94.
odškodninska odgovornost delodajalca - mesečna renta - prikrajšanje pri plači - izgubljeni dobiček - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je ob upoštevanju plače in nadomestila za invalidnost prikrajšana, in ker ni dokazala, da ima iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti mesečni izgubo na dohodku, je njen tožbeni zahtevek za plačilo iz naslova razlike v plači in izpada dohodka ter plačilo rente neutemeljen.