CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005245
ZIZ člen 23. ZPP člen 189, 189/3.
litispendenca - identiteta zahtevka - izvršba na podlagi menice - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - različno dejansko stanje - veljavnost meničnega razmerja
Dejanski stanji sta v konkretnem primeru različni: menični zahtevek je po vsebini pravnega varstva (četudi so glede na naravo menice dopustni ugovori iz temeljnega posla) širši, saj omogoča celovitejše pravno varstvo. V konkretnem primeru se sicer neenaka zahtevka tudi medsebojno ne izključujeta. Ugoditev zahtevku na plačilo meničnega dolga avtomatično ne pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o pristopu k dolgu (oz. ugotovitev neobstoja terjatev po teh pogodbah in vračilo menic) ni utemeljen.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Ker iz doslej zbranih dokazov ne izhaja, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno ali iz očitno neutemeljenega razloga, prav tako pa ni verjetno izkazano, da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi očitnih kršitev materialnopravnih predpisov v zvezi s podajo odpovedi s strani delodajalca, je pravilen zaključek, da terjatev, ki jo tožnik uveljavlja, ni verjetno izkazana. Zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti za varen dostop delavcev preko (zasneženega) dvorišča do njihovih delovnih mest, česar pa ni zagotovila. Zaradi te opustitve dolžnega ravnanja je prišlo do padca tožnika in njegove poškodbe z vsemi posledicami. Za vse te posledice (nepremoženjsko škodo) je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - diskriminacija
Tožena stranka se je v skladu s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločila, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožnica, drugače razporedi med zaposlene. Na podlagi takšne odločitve je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - zagovor - sodna razveza
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ugotovitev trajanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in odškodnino ni utemeljen, saj je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo, ki ga je tožena stranka podala tožnici, utemeljeno in podano v zakonsko določenem roku. Prav tako je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dana v roku in je bil pri njej podan resen in utemeljen razlog. Tožnica namreč ni ravnala skladno s 35. členom ZDR, ko je pismo, v katerem je v zvezi s toženo stranko navajala neresnične stvari, poslala na devet različnih naslovov, kar je povzročilo tudi določene posledice pri toženi stranki (inšpekcijski pregledi, odziv različnih državnih organov oz. organov lokalne skupnosti ipd.).
domneva insolventnosti – (ne)izpodbojnost domneve – ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni (pravilno) ugovarjal predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti in je na podlagi 2. odstavka 239. člena ZFPPIPP začelo stečajni postopek. Domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP pa dolžnik s pritožbo ne more izpodbijati. Dolžnik ima možnost ugovarjati, da ni insolventen le v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – pisna pomota v izreku
Strinjati se je sicer treba z zagovornikom, da obdolženka ni bila dolžna izpovedati zoper svoje bližnje, zmotno pa je njegovo stališče, da je že s tem, ko je zanikala, da bi ona storila prekršek, zadostila dokaznemu bremenu. Zakonska določba 233. člena ZVCP-1 ne pomeni, da bi morala obdolženka z dokazi prepričati sodišče, da ni odgovorna za očitani prekršek, zahteva pa od nje, da predloži dokaze iz katerih izhaja razumen dvom glede domnevanega dejstva. Obdolženka razen trditve, da svojega osebnega avtomobila tega dne ni vozila, ni predlagala nobenih pravno upoštevnih dokazov. Navajala je le, da svoj osebni avto večkrat komu posodi, njen zagovornik pa je predlagal, da se opravi povečava fotografij ter tako ugotovi, da ni vozila obdolžena. V obravnavani zadevi ne gre za nov dokaz pač pa za dokaz, ki ga je sodišče prve stopnje že presojalo in se do njega opredelilo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - zavarovanje odgovornosti - delovno sredstvo - nepremoženjska škoda
Za zaključek, da je podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke (zavarovalnice), je odločilno, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe bagra kot delovnega in prevoznega sredstva v času, ko se je pomikal po tunelu, to je po površini, po kateri se je lahko premikal.
nova dejstva in dokazi – obrnjeno dokazno breme – odgovornost lastnika vozila
Dejstva, da je bil z njegovim osebnim avtomobilom storjen očitani prekršek, obdolženi ne izpodbija, navedba, da on prekrška ni storil, ker da je avtomobil vozil B.E. pa je nova in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upošteva. Obdolženi se namreč na vabilo sodišča prve stopnje na zaslišanje ni odzval, v pritožbi pa tudi ne navaja ničesar, kar bi kazalo, da novih dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072431
ZPP člen 157, 285, 316, 316/1. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 člen 22, 23. ZIL-1 člen 75, 76.
pravdni stroški – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka – kršitev pravic iz znamke – licenčna pogodba – poziv na opustitev ravnanja
Ne da povoda za tožbo tisti domnevni kršitelj pravice iz znamke, ki ni vedel za kršitev, in ga imetnik pravice iz znamke pred vložitvijo tožbe ni opomnil. V takšnem primeru mora tožeča stranka sama nositi pravdne stroške, če vloži tožbo, in so izpolnjene tudi druge predpostavke po 157. členu ZPP.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme o obstoju terjatve po računu
Tožena stranka je trdila, da spornega računa ni nikoli prejela, zato ne ve, na kaj se nanaša. Ob takšnih trditvah tožene stranke in dejstvu, da obračuna obresti tožeča stranka ni predložila, se je trditveno in dokazno breme glede terjatve po tem računu prevalilo nanjo.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 174. ZPIZ-1 člen 94.
odškodninska odgovornost delodajalca - mesečna renta - prikrajšanje pri plači - izgubljeni dobiček - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je ob upoštevanju plače in nadomestila za invalidnost prikrajšana, in ker ni dokazala, da ima iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti mesečni izgubo na dohodku, je njen tožbeni zahtevek za plačilo iz naslova razlike v plači in izpada dohodka ter plačilo rente neutemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 167, 179. ZVZD člen 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalidnina - premoženjska škoda - mesečna renta
Podana je objektivna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca), saj se je tožnik poškodoval pri delu z nevarnim strojem. Poleg tega je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker način dela, kot ga je v konkretnem primeru dopuščala, ni bil pravilen in v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
povezanost trditvenega in dokaznega bremena – (ne)sklepčnost tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo – okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda
Sodišče pa ne more in tudi ne sme glede na uveljavljeno razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) samo ugotavljati dejstev (to sme le izjemoma v primeru nedovoljenega razpolaganja strank z zahtevki), ki jih stranka ni zatrjevala, četudi morebiti izhajajo iz predloženih računov. Le sklicevanje na izstavljene račune brez navajanja konkretnih dejstev, ki utemeljujejo njihovo višino, ne more zadostiti zahtevi glede utemeljenosti zahtevka po višini.
KZ-1 člen 305, 305/2. ZKP člen 76, 76/2, 373, 373/1, 402, 402/3, 437, 437/1.
obtožni predlog – pomanjkljivosti obtožnega predloga – popolnost in razumljivost vloge - dejanski opis kaznivega dejanja
Popolnost in razumljivost vloge sta, ne oziraje se na njenega vložnika predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila vloga v katerikoli nadaljnji smeri obravnavana.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - krivdna odgovornost - nevarno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožnik je spornega dne opravljal delo na višini, kar je nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno dejavnostjo ukvarja. V konkretnem primeru je to tožena stranka (delodajalec), ki hkrati za škodo, ki jo je tožnik ob padcu utrpel, odgovarja krivdno, saj odra, na katerem se je opravljalo delo, ni pravilno zvišala, ampak je dopustila delo na improvizirano povišanem stojišču.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog
Obdolženi se je zagovarjal, da je bilo v času storitve vozilo v oskrbi servisa B d.o.o., kar naj bi potrdil lastnik servisa S.P. Prvostopenjsko sodišče pa je v dokaznem postopku od servisa B. d.o.o., prejelo pisno izjavo, da v evidencah za leto 2010 nima zabeleženega prihoda predmetnega avtomobila, prav tako pa z računom ni razpolagal lastnik avtomobila družba G. d.o.o., zato je pravilno zaključilo, da zaslišanje lastnika servisa o tem ali je avto bil dne 18.5.2010 na servisu ali ne, ni več potrebno. Poleg tega se od obdolženega, ki se želi razbremeniti odgovornosti, zahteva aktivno ravnanje. Tako bi moral sam pridobiti in predložiti sodišču dokaz za svoje trditve (v tem primeru izjavo priče, ki jo navaja), šele če takšnega dokaza ne bi mogel predložiti sam, bi lahko sodišču podal popoln predlog, da ga izvede samo.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - vrnitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - javna dražba
Dejstvo, da dolžnik pri razpisu javne dražbe ni imel razpolagalne sposobnosti, ne vpliva na možnost pridobitve lastninske pravice s strani tretje osebe. Prav to dejstvo namreč utemeljuje pridobitev lastninske pravice na originaren način (od nelastnika), pod preostalimi pogoji po 64. členu SPZ.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – mnenje ločitvenega upnika – prekluzivni rok – opozorilo na pravne posledice – izhodiščna cena
Ločitvena upnica je navedla le, da z izklicnimi cenami ne more soglašati, da predlaga prodajo po cenah, ki bodo le za 10 % nižje od likvidacijske vrednosti in da izraža pričakovanje, da bodo prodane po višji vrednosti od predlagane cene. Do teh navedb se sodišče prve stopnje sicer ni opredelilo, vendar da je zato zagrešilo kakršnokoli postopkovno kršitev, pritožnica ne zatrjuje. Ker pa so te njene navedbe premalo konkretizirane, pritožnica pa tudi v pritožbi ni utemeljila, zakaj meni, da bi že za 10 % nižja cena od likvidacijske pritegnila ponudnike, pritožba ni utemeljena.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avtorska pravica na novinarskem prispevku - civilna kazen
Kot založnik časopisa bi tožeča stranka morala dokazati prenos materialne avtorske pravice po pogodbi o avtorskem delu, sklenjeni z novinarji, ki pri njej niso bili v rednem delovnem razmerju. Pravice, ki jih ZASP priznava avtorju, vključno s pravico do uveljavljanja sodnega varstva, pripadajo drugemu imetniku avtorske pravice, v obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom prenesene nanj, če ni s tem zakonom drugače določeno.