začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - vrnitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - javna dražba
Dejstvo, da dolžnik pri razpisu javne dražbe ni imel razpolagalne sposobnosti, ne vpliva na možnost pridobitve lastninske pravice s strani tretje osebe. Prav to dejstvo namreč utemeljuje pridobitev lastninske pravice na originaren način (od nelastnika), pod preostalimi pogoji po 64. členu SPZ.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - krivdna odgovornost - nevarno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožnik je spornega dne opravljal delo na višini, kar je nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno dejavnostjo ukvarja. V konkretnem primeru je to tožena stranka (delodajalec), ki hkrati za škodo, ki jo je tožnik ob padcu utrpel, odgovarja krivdno, saj odra, na katerem se je opravljalo delo, ni pravilno zvišala, ampak je dopustila delo na improvizirano povišanem stojišču.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog
Obdolženi se je zagovarjal, da je bilo v času storitve vozilo v oskrbi servisa B d.o.o., kar naj bi potrdil lastnik servisa S.P. Prvostopenjsko sodišče pa je v dokaznem postopku od servisa B. d.o.o., prejelo pisno izjavo, da v evidencah za leto 2010 nima zabeleženega prihoda predmetnega avtomobila, prav tako pa z računom ni razpolagal lastnik avtomobila družba G. d.o.o., zato je pravilno zaključilo, da zaslišanje lastnika servisa o tem ali je avto bil dne 18.5.2010 na servisu ali ne, ni več potrebno. Poleg tega se od obdolženega, ki se želi razbremeniti odgovornosti, zahteva aktivno ravnanje. Tako bi moral sam pridobiti in predložiti sodišču dokaz za svoje trditve (v tem primeru izjavo priče, ki jo navaja), šele če takšnega dokaza ne bi mogel predložiti sam, bi lahko sodišču podal popoln predlog, da ga izvede samo.
ZPP člen 496, 496/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ponoven predlog – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – dovoljenost pritožbe zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Stranka tudi večkrat predlaga taksno oprostitev, ne glede na to, ali je bilo o predlogu za taksno oprostitev enkrat že pravnomočno odločeno, ob predpostavki, da gre za druge časovne okvire, ki še niso bili upoštevani v odločitvi o pravnomočni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.
ZST-1 izrecno ne izključuje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, pritožbe pa tudi ne izključuje ZPP. Pritožba je bila zato dovoljena. Enaki razlogi veljajo tudi za dovoljenost pritožbe zoper del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje ugovor zoper plačilni nalog z dne 21. 01. 2011 zavrglo. ZST-1 namreč izrecno ne izključuje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, pritožbe pa tudi ne izključuje ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072431
ZPP člen 157, 285, 316, 316/1. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 člen 22, 23. ZIL-1 člen 75, 76.
pravdni stroški – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka – kršitev pravic iz znamke – licenčna pogodba – poziv na opustitev ravnanja
Ne da povoda za tožbo tisti domnevni kršitelj pravice iz znamke, ki ni vedel za kršitev, in ga imetnik pravice iz znamke pred vložitvijo tožbe ni opomnil. V takšnem primeru mora tožeča stranka sama nositi pravdne stroške, če vloži tožbo, in so izpolnjene tudi druge predpostavke po 157. členu ZPP.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072426
ZMZPP člen 48, 50, 50/2, 58, 58/1, 59, 62. ZPP člen 29, 29/2. ZS člen 103. ZIL-1 člen 75. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/22.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost - spor o imetništvu znamk
Do vpisa spremembe imetništva v register znamk je prišlo pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, o spremembi je bil slovenski organ, pristojen za vodenje slovenskega registra znamk zgolj obveščen.
Tožeča stranka si prizadeva za to, da bi se ugotovilo, da je imetnik treh znamk v Republiki Sloveniji z utemeljitvijo, da do prenosa teh znamk na toženo stranko ni prišlo. To ni spor pretendentov do pravice in ne spada k sporom, na katere se nanaša določba 62. člena ZMZPP.
ZPIZ-1 člen 39, 42, 47, 180, 181, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ člen 225, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obnova postopka
Kljub temu da ob priznanju pravice do starostne pokojnine toženec tožnici v pokojninsko osnovo nezakonito ni upošteval vseh plač za leto 1992, je utemeljeno zavrgel njeno zahtevo za novo odmero starostne pokojnine, ker je odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine pravnomočna, izredno pravno sredstvo pa ni bilo vloženo.
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, (Rimska konvencija) člen 1. OZ člen 374, 374/1, 374/2, 402, 402/2, 1020, 1025. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 21, 44, 44/1, 55, 55/2. ZN člen 4. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5, 21, 21/1. ZPP člen 3, 196, 213, 213/1, 286a, 337, 355.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis – kreditna pogodba pisna izjava upnika – zamuda solidarnega dolžnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom – jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti – specifikacija skupnega zneska - ugovor zastaranja – zamudne obresti – razmerje s tujim elementom
Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - vzgoja in izobraževanje - ravnatelj
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je ugotovilo, da je tožena stranka zaradi optimizacije stroškov poslovanja izvedla reorganizacijo in spremenila sistemizacijo delovnih mest. Zaradi trenda upadanja vpisov v vse programe izobraževanja je prišlo do sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela, zaradi česar je tožena stranka ukinila vsa delovna mesta, med drugim tudi delovno mesto „vodja enote“, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - zavarovanje odgovornosti - delovno sredstvo - nepremoženjska škoda
Za zaključek, da je podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke (zavarovalnice), je odločilno, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe bagra kot delovnega in prevoznega sredstva v času, ko se je pomikal po tunelu, to je po površini, po kateri se je lahko premikal.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 167, 179. ZVZD člen 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalidnina - premoženjska škoda - mesečna renta
Podana je objektivna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca), saj se je tožnik poškodoval pri delu z nevarnim strojem. Poleg tega je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker način dela, kot ga je v konkretnem primeru dopuščala, ni bil pravilen in v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
Tožeča stranka se je sklicevala na prodajo hiše, s katero je očitno tožena stranka pridobila premoženjski ekvivalent (kupnino). Navaja še, da je tožena stranka lastnica poslovnih prostorov v centru Ljubljane, ki jih oddaja v najem poslovnim subjektom. Iz trditvene podlage spora izhaja nadalje, da je tožena stranka imetnik poslovnega deleža v tožeči stranki (40%) in družbi F., d.o.o., pri čemer tožeča stranka ni podala navedb, da bi bila poslovna deleža brez vrednosti. Prav tako dejstvo, da je tožeča stranka tik pred upokojitvijo, ne utemeljuje zaključka, da nima drugih sredstev, dohodkov, prihrankov. Nasprotno, iz neprerekanih trditev tožene stranke izhaja, da pridobiva (najmanj) dohodke iz naslova najemnine za poslovno prostore. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi predloga za izdajo začasne odredbe se zaključek sodišča prve stopnje o neizkazani nevarnosti izkaže kot pravilen.
Iz navedb tožeče stranke izhaja bojazen, da bo dokazni postopek o izvajanju konkurenčne dejavnosti in posledično odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi ravnanja tožene stranke (odsvojitev družbe A., d.o.o.) onemogočen ali vsaj otežen. Takšna bojazen bi lahko utemeljevala predlog za zavarovanje dokazov po 264. členu ZPP, ni pa ji namenjen postopek zavarovanja z začasno odredbo.
Znamka ne daje imetniku pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki ga je imetnik (že) dal na trg v Republiki Sloveniji ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem.
Ob trditvah tožene stranke, da prodaja blago, ki je s soglasjem tožeče stranke prišlo na trg, bi sicer tožeča stranka še vedno lahko uspela s tožbo zaradi kršitve njene znamke in toženi stranki prepovedala nadaljnjo uporabo znamke, če bi zatrjevala okoliščine iz drugega odstavka 50. člena ZIL-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005245
ZIZ člen 23. ZPP člen 189, 189/3.
litispendenca - identiteta zahtevka - izvršba na podlagi menice - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - različno dejansko stanje - veljavnost meničnega razmerja
Dejanski stanji sta v konkretnem primeru različni: menični zahtevek je po vsebini pravnega varstva (četudi so glede na naravo menice dopustni ugovori iz temeljnega posla) širši, saj omogoča celovitejše pravno varstvo. V konkretnem primeru se sicer neenaka zahtevka tudi medsebojno ne izključujeta. Ugoditev zahtevku na plačilo meničnega dolga avtomatično ne pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o pristopu k dolgu (oz. ugotovitev neobstoja terjatev po teh pogodbah in vračilo menic) ni utemeljen.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – mnenje ločitvenega upnika – prekluzivni rok – opozorilo na pravne posledice – izhodiščna cena
Ločitvena upnica je navedla le, da z izklicnimi cenami ne more soglašati, da predlaga prodajo po cenah, ki bodo le za 10 % nižje od likvidacijske vrednosti in da izraža pričakovanje, da bodo prodane po višji vrednosti od predlagane cene. Do teh navedb se sodišče prve stopnje sicer ni opredelilo, vendar da je zato zagrešilo kakršnokoli postopkovno kršitev, pritožnica ne zatrjuje. Ker pa so te njene navedbe premalo konkretizirane, pritožnica pa tudi v pritožbi ni utemeljila, zakaj meni, da bi že za 10 % nižja cena od likvidacijske pritegnila ponudnike, pritožba ni utemeljena.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti za varen dostop delavcev preko (zasneženega) dvorišča do njihovih delovnih mest, česar pa ni zagotovila. Zaradi te opustitve dolžnega ravnanja je prišlo do padca tožnika in njegove poškodbe z vsemi posledicami. Za vse te posledice (nepremoženjsko škodo) je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
KZ-1 člen 305, 305/2. ZKP člen 76, 76/2, 373, 373/1, 402, 402/3, 437, 437/1.
obtožni predlog – pomanjkljivosti obtožnega predloga – popolnost in razumljivost vloge - dejanski opis kaznivega dejanja
Popolnost in razumljivost vloge sta, ne oziraje se na njenega vložnika predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila vloga v katerikoli nadaljnji smeri obravnavana.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - dokazno breme - priča - dokaz s pričami - dokončna odločba - nepremoženjska škoda
Četudi je v odločbah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije navedeno, da je bil tožnik po spornem dogodku začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, to še ne pomeni, da je dokazano, da se tožnik ni poškodoval na delu pri toženi stranki.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – pisna pomota v izreku
Strinjati se je sicer treba z zagovornikom, da obdolženka ni bila dolžna izpovedati zoper svoje bližnje, zmotno pa je njegovo stališče, da je že s tem, ko je zanikala, da bi ona storila prekršek, zadostila dokaznemu bremenu. Zakonska določba 233. člena ZVCP-1 ne pomeni, da bi morala obdolženka z dokazi prepričati sodišče, da ni odgovorna za očitani prekršek, zahteva pa od nje, da predloži dokaze iz katerih izhaja razumen dvom glede domnevanega dejstva. Obdolženka razen trditve, da svojega osebnega avtomobila tega dne ni vozila, ni predlagala nobenih pravno upoštevnih dokazov. Navajala je le, da svoj osebni avto večkrat komu posodi, njen zagovornik pa je predlagal, da se opravi povečava fotografij ter tako ugotovi, da ni vozila obdolžena. V obravnavani zadevi ne gre za nov dokaz pač pa za dokaz, ki ga je sodišče prve stopnje že presojalo in se do njega opredelilo.
Tožnik je bil od 12. 9. 2011 dalje že v bolniškem staležu, zato je sodišče pravilno ugotavljalo začasno nezmožnost za delo le do 11. 9. 2011 in ne do 17. 11. 2011, kot uveljavlja tožnik v pritožbi. Tožbenega zahtevka na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za čas do 17. 11. 2001 tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni postavil.