prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – mnenje ločitvenega upnika – prekluzivni rok – opozorilo na pravne posledice – izhodiščna cena
Ločitvena upnica je navedla le, da z izklicnimi cenami ne more soglašati, da predlaga prodajo po cenah, ki bodo le za 10 % nižje od likvidacijske vrednosti in da izraža pričakovanje, da bodo prodane po višji vrednosti od predlagane cene. Do teh navedb se sodišče prve stopnje sicer ni opredelilo, vendar da je zato zagrešilo kakršnokoli postopkovno kršitev, pritožnica ne zatrjuje. Ker pa so te njene navedbe premalo konkretizirane, pritožnica pa tudi v pritožbi ni utemeljila, zakaj meni, da bi že za 10 % nižja cena od likvidacijske pritegnila ponudnike, pritožba ni utemeljena.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog
Obdolženi se je zagovarjal, da je bilo v času storitve vozilo v oskrbi servisa B d.o.o., kar naj bi potrdil lastnik servisa S.P. Prvostopenjsko sodišče pa je v dokaznem postopku od servisa B. d.o.o., prejelo pisno izjavo, da v evidencah za leto 2010 nima zabeleženega prihoda predmetnega avtomobila, prav tako pa z računom ni razpolagal lastnik avtomobila družba G. d.o.o., zato je pravilno zaključilo, da zaslišanje lastnika servisa o tem ali je avto bil dne 18.5.2010 na servisu ali ne, ni več potrebno. Poleg tega se od obdolženega, ki se želi razbremeniti odgovornosti, zahteva aktivno ravnanje. Tako bi moral sam pridobiti in predložiti sodišču dokaz za svoje trditve (v tem primeru izjavo priče, ki jo navaja), šele če takšnega dokaza ne bi mogel predložiti sam, bi lahko sodišču podal popoln predlog, da ga izvede samo.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074339
ZGD-1 člen 512, 512/1. OZ člen 73.
vpogled v poslovno dokumentacijo – pravica do informacij in vpogleda – članske pravice družbenika – pooblastilo za sklenitev pogodbe
Upoštevati je potrebno, da je pravico družbenika po posredovanju informacij in vpogledu razumeti široko, njene omejitve pa tolmačiti restriktivno, zato je mogoče zaključiti, da nasprotni udeleženec ni podal zadostne trditvene podlage, ki bi omogočale presojo upravičenosti njegovega ravnanja skladno z obrazloženimi merili. Zgolj hipotetična možnost nadaljnjega posredovanja informacij in možnost uporabe le-te v sodnih postopkih ne zadošča.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - krivdna odgovornost - nevarno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožnik je spornega dne opravljal delo na višini, kar je nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno dejavnostjo ukvarja. V konkretnem primeru je to tožena stranka (delodajalec), ki hkrati za škodo, ki jo je tožnik ob padcu utrpel, odgovarja krivdno, saj odra, na katerem se je opravljalo delo, ni pravilno zvišala, ampak je dopustila delo na improvizirano povišanem stojišču.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - vzgoja in izobraževanje - ravnatelj
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je ugotovilo, da je tožena stranka zaradi optimizacije stroškov poslovanja izvedla reorganizacijo in spremenila sistemizacijo delovnih mest. Zaradi trenda upadanja vpisov v vse programe izobraževanja je prišlo do sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela, zaradi česar je tožena stranka ukinila vsa delovna mesta, med drugim tudi delovno mesto „vodja enote“, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 167, 179. ZVZD člen 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalidnina - premoženjska škoda - mesečna renta
Podana je objektivna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca), saj se je tožnik poškodoval pri delu z nevarnim strojem. Poleg tega je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker način dela, kot ga je v konkretnem primeru dopuščala, ni bil pravilen in v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005245
ZIZ člen 23. ZPP člen 189, 189/3.
litispendenca - identiteta zahtevka - izvršba na podlagi menice - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - različno dejansko stanje - veljavnost meničnega razmerja
Dejanski stanji sta v konkretnem primeru različni: menični zahtevek je po vsebini pravnega varstva (četudi so glede na naravo menice dopustni ugovori iz temeljnega posla) širši, saj omogoča celovitejše pravno varstvo. V konkretnem primeru se sicer neenaka zahtevka tudi medsebojno ne izključujeta. Ugoditev zahtevku na plačilo meničnega dolga avtomatično ne pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o pristopu k dolgu (oz. ugotovitev neobstoja terjatev po teh pogodbah in vračilo menic) ni utemeljen.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 174. ZPIZ-1 člen 94.
odškodninska odgovornost delodajalca - mesečna renta - prikrajšanje pri plači - izgubljeni dobiček - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je ob upoštevanju plače in nadomestila za invalidnost prikrajšana, in ker ni dokazala, da ima iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti mesečni izgubo na dohodku, je njen tožbeni zahtevek za plačilo iz naslova razlike v plači in izpada dohodka ter plačilo rente neutemeljen.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - vrnitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - javna dražba
Dejstvo, da dolžnik pri razpisu javne dražbe ni imel razpolagalne sposobnosti, ne vpliva na možnost pridobitve lastninske pravice s strani tretje osebe. Prav to dejstvo namreč utemeljuje pridobitev lastninske pravice na originaren način (od nelastnika), pod preostalimi pogoji po 64. členu SPZ.
Tožeča stranka se je sklicevala na prodajo hiše, s katero je očitno tožena stranka pridobila premoženjski ekvivalent (kupnino). Navaja še, da je tožena stranka lastnica poslovnih prostorov v centru Ljubljane, ki jih oddaja v najem poslovnim subjektom. Iz trditvene podlage spora izhaja nadalje, da je tožena stranka imetnik poslovnega deleža v tožeči stranki (40%) in družbi F., d.o.o., pri čemer tožeča stranka ni podala navedb, da bi bila poslovna deleža brez vrednosti. Prav tako dejstvo, da je tožeča stranka tik pred upokojitvijo, ne utemeljuje zaključka, da nima drugih sredstev, dohodkov, prihrankov. Nasprotno, iz neprerekanih trditev tožene stranke izhaja, da pridobiva (najmanj) dohodke iz naslova najemnine za poslovno prostore. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi predloga za izdajo začasne odredbe se zaključek sodišča prve stopnje o neizkazani nevarnosti izkaže kot pravilen.
Iz navedb tožeče stranke izhaja bojazen, da bo dokazni postopek o izvajanju konkurenčne dejavnosti in posledično odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi ravnanja tožene stranke (odsvojitev družbe A., d.o.o.) onemogočen ali vsaj otežen. Takšna bojazen bi lahko utemeljevala predlog za zavarovanje dokazov po 264. členu ZPP, ni pa ji namenjen postopek zavarovanja z začasno odredbo.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – pisna pomota v izreku
Strinjati se je sicer treba z zagovornikom, da obdolženka ni bila dolžna izpovedati zoper svoje bližnje, zmotno pa je njegovo stališče, da je že s tem, ko je zanikala, da bi ona storila prekršek, zadostila dokaznemu bremenu. Zakonska določba 233. člena ZVCP-1 ne pomeni, da bi morala obdolženka z dokazi prepričati sodišče, da ni odgovorna za očitani prekršek, zahteva pa od nje, da predloži dokaze iz katerih izhaja razumen dvom glede domnevanega dejstva. Obdolženka razen trditve, da svojega osebnega avtomobila tega dne ni vozila, ni predlagala nobenih pravno upoštevnih dokazov. Navajala je le, da svoj osebni avto večkrat komu posodi, njen zagovornik pa je predlagal, da se opravi povečava fotografij ter tako ugotovi, da ni vozila obdolžena. V obravnavani zadevi ne gre za nov dokaz pač pa za dokaz, ki ga je sodišče prve stopnje že presojalo in se do njega opredelilo.
domneva insolventnosti – (ne)izpodbojnost domneve – ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni (pravilno) ugovarjal predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti in je na podlagi 2. odstavka 239. člena ZFPPIPP začelo stečajni postopek. Domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP pa dolžnik s pritožbo ne more izpodbijati. Dolžnik ima možnost ugovarjati, da ni insolventen le v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - zagovor - sodna razveza
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ugotovitev trajanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in odškodnino ni utemeljen, saj je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo, ki ga je tožena stranka podala tožnici, utemeljeno in podano v zakonsko določenem roku. Prav tako je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dana v roku in je bil pri njej podan resen in utemeljen razlog. Tožnica namreč ni ravnala skladno s 35. členom ZDR, ko je pismo, v katerem je v zvezi s toženo stranko navajala neresnične stvari, poslala na devet različnih naslovov, kar je povzročilo tudi določene posledice pri toženi stranki (inšpekcijski pregledi, odziv različnih državnih organov oz. organov lokalne skupnosti ipd.).
povezanost trditvenega in dokaznega bremena – (ne)sklepčnost tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo – okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda
Sodišče pa ne more in tudi ne sme glede na uveljavljeno razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) samo ugotavljati dejstev (to sme le izjemoma v primeru nedovoljenega razpolaganja strank z zahtevki), ki jih stranka ni zatrjevala, četudi morebiti izhajajo iz predloženih računov. Le sklicevanje na izstavljene račune brez navajanja konkretnih dejstev, ki utemeljujejo njihovo višino, ne more zadostiti zahtevi glede utemeljenosti zahtevka po višini.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti za varen dostop delavcev preko (zasneženega) dvorišča do njihovih delovnih mest, česar pa ni zagotovila. Zaradi te opustitve dolžnega ravnanja je prišlo do padca tožnika in njegove poškodbe z vsemi posledicami. Za vse te posledice (nepremoženjsko škodo) je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072431
ZPP člen 157, 285, 316, 316/1. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 člen 22, 23. ZIL-1 člen 75, 76.
pravdni stroški – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka – kršitev pravic iz znamke – licenčna pogodba – poziv na opustitev ravnanja
Ne da povoda za tožbo tisti domnevni kršitelj pravice iz znamke, ki ni vedel za kršitev, in ga imetnik pravice iz znamke pred vložitvijo tožbe ni opomnil. V takšnem primeru mora tožeča stranka sama nositi pravdne stroške, če vloži tožbo, in so izpolnjene tudi druge predpostavke po 157. členu ZPP.
nova dejstva in dokazi – obrnjeno dokazno breme – odgovornost lastnika vozila
Dejstva, da je bil z njegovim osebnim avtomobilom storjen očitani prekršek, obdolženi ne izpodbija, navedba, da on prekrška ni storil, ker da je avtomobil vozil B.E. pa je nova in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upošteva. Obdolženi se namreč na vabilo sodišča prve stopnje na zaslišanje ni odzval, v pritožbi pa tudi ne navaja ničesar, kar bi kazalo, da novih dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
ZPP člen 496, 496/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ponoven predlog – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – dovoljenost pritožbe zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Stranka tudi večkrat predlaga taksno oprostitev, ne glede na to, ali je bilo o predlogu za taksno oprostitev enkrat že pravnomočno odločeno, ob predpostavki, da gre za druge časovne okvire, ki še niso bili upoštevani v odločitvi o pravnomočni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.
ZST-1 izrecno ne izključuje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, pritožbe pa tudi ne izključuje ZPP. Pritožba je bila zato dovoljena. Enaki razlogi veljajo tudi za dovoljenost pritožbe zoper del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje ugovor zoper plačilni nalog z dne 21. 01. 2011 zavrglo. ZST-1 namreč izrecno ne izključuje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, pritožbe pa tudi ne izključuje ZPP.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avtorska pravica na novinarskem prispevku - civilna kazen
Kot založnik časopisa bi tožeča stranka morala dokazati prenos materialne avtorske pravice po pogodbi o avtorskem delu, sklenjeni z novinarji, ki pri njej niso bili v rednem delovnem razmerju. Pravice, ki jih ZASP priznava avtorju, vključno s pravico do uveljavljanja sodnega varstva, pripadajo drugemu imetniku avtorske pravice, v obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom prenesene nanj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
ZPIZ-1 člen 39, 42, 47, 180, 181, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ člen 225, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obnova postopka
Kljub temu da ob priznanju pravice do starostne pokojnine toženec tožnici v pokojninsko osnovo nezakonito ni upošteval vseh plač za leto 1992, je utemeljeno zavrgel njeno zahtevo za novo odmero starostne pokojnine, ker je odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine pravnomočna, izredno pravno sredstvo pa ni bilo vloženo.