redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - zagovor - sodna razveza
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ugotovitev trajanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in odškodnino ni utemeljen, saj je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo, ki ga je tožena stranka podala tožnici, utemeljeno in podano v zakonsko določenem roku. Prav tako je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dana v roku in je bil pri njej podan resen in utemeljen razlog. Tožnica namreč ni ravnala skladno s 35. členom ZDR, ko je pismo, v katerem je v zvezi s toženo stranko navajala neresnične stvari, poslala na devet različnih naslovov, kar je povzročilo tudi določene posledice pri toženi stranki (inšpekcijski pregledi, odziv različnih državnih organov oz. organov lokalne skupnosti ipd.).
domneva insolventnosti – (ne)izpodbojnost domneve – ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni (pravilno) ugovarjal predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti in je na podlagi 2. odstavka 239. člena ZFPPIPP začelo stečajni postopek. Domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP pa dolžnik s pritožbo ne more izpodbijati. Dolžnik ima možnost ugovarjati, da ni insolventen le v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - zavarovanje odgovornosti - delovno sredstvo - nepremoženjska škoda
Za zaključek, da je podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke (zavarovalnice), je odločilno, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe bagra kot delovnega in prevoznega sredstva v času, ko se je pomikal po tunelu, to je po površini, po kateri se je lahko premikal.
ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – delovno mesto
Pri tožniku je bilo tudi po 20. 11. 2010 oko bolj občutljivo na dražeče kemične snovi, ki jim je izpostavljen v delovnem okolju, zato so mu bili odsvetovani izpostavljenost dražečim kemičnim snovem in neugodnemu toplotnemu okolju ter delo v prepihu in prostorih, kjer so v zraku dražeče snovi. Tožnik zato za delo pod splošnimi pogoji, ki vsebuje kot eno izmed del in nalog barvanje in lakiranje, v spornem obdobju ni bil zmožen.
Ravnanja obdolženca, ki ga v pritožbi priznava tudi sam, češ da je izjavil, da se mu ne zdi potrebno, da bi pihal, ker ni nič pil, si ni mogoče razlagati drugače, kot odklonitev odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, ki mu je bil odrejen v skladu s pooblastili, ki jih policistu dajejo določbe 132. člena ZVCP-1. Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda namreč šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda.
Ker se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja začel na predlog tožnika, ne pa po uradi dolžnosti (na predlog za uvedbo postopka za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanj, ki ga poda osebni zdravnik zavarovanca), tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov zastopanja v postopku pri tožencu, kljub temu da je s pritožbo, za katero uveljavlja povrnitev stroškov, uspel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - vzgoja in izobraževanje - ravnatelj
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je ugotovilo, da je tožena stranka zaradi optimizacije stroškov poslovanja izvedla reorganizacijo in spremenila sistemizacijo delovnih mest. Zaradi trenda upadanja vpisov v vse programe izobraževanja je prišlo do sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela, zaradi česar je tožena stranka ukinila vsa delovna mesta, med drugim tudi delovno mesto „vodja enote“, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avtorska pravica na novinarskem prispevku - civilna kazen
Kot založnik časopisa bi tožeča stranka morala dokazati prenos materialne avtorske pravice po pogodbi o avtorskem delu, sklenjeni z novinarji, ki pri njej niso bili v rednem delovnem razmerju. Pravice, ki jih ZASP priznava avtorju, vključno s pravico do uveljavljanja sodnega varstva, pripadajo drugemu imetniku avtorske pravice, v obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom prenesene nanj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
pravni interes za pritožbo zoper obrazložitev sodbe – zavrženje pritožbe
Ker obrazložitev ne predstavlja odločitve o stvari, na položaj strank nima pravnih učinkov, zato stranke nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper obrazložitev odločbe.
URS člen 23, 158. ZIZ člen 6, 6/2, 6/2-4, 6/1. ZPP člen 36, 77, 116, 80, 339, 339/2, 339/2-1.
nepravilna sestava sodišča – pravica do zakonitega sodnika – ugovor po izreku roka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – procesna sposobnost – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer
Sodniški pomočnik ima zakonsko pooblastilo za odločanje le o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (61. člen ZIZ), o drugih ugovorih pa v izvršbi samostojno ne sme odločati (primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3907/2010). Določilo četrte alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, ki daje pooblastilo odločanja o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine tudi strokovnim sodelavcem in sodniškim pomočnikom (in še to po odredbi sodnika), je pravilno razlagati ozko, saj gre za izjemo od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), s tem pa pomeni tudi omejitev pravice do (zakonitega) sodnika kot elementa pravice do sodnega varstva, opredeljene v 23. členu Ustave. Ker je poseg v pravnomočno odločitev določen kot izjema tako na zakonskem (ugovor po izteku roka - 56. člen ZIZ), kot tudi na ustavnem nivoju (158. člen Ustave), je pravilno, da se zaradi pomembnosti odločitve ta sprejme s strani sodnika in ne sodnega osebja.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme o obstoju terjatve po računu
Tožena stranka je trdila, da spornega računa ni nikoli prejela, zato ne ve, na kaj se nanaša. Ob takšnih trditvah tožene stranke in dejstvu, da obračuna obresti tožeča stranka ni predložila, se je trditveno in dokazno breme glede terjatve po tem računu prevalilo nanjo.
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, (Rimska konvencija) člen 1. OZ člen 374, 374/1, 374/2, 402, 402/2, 1020, 1025. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 21, 44, 44/1, 55, 55/2. ZN člen 4. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5, 21, 21/1. ZPP člen 3, 196, 213, 213/1, 286a, 337, 355.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis – kreditna pogodba pisna izjava upnika – zamuda solidarnega dolžnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom – jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti – specifikacija skupnega zneska - ugovor zastaranja – zamudne obresti – razmerje s tujim elementom
Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen.
ZPIZ-1 člen 39, 42, 47, 180, 181, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ člen 225, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obnova postopka
Kljub temu da ob priznanju pravice do starostne pokojnine toženec tožnici v pokojninsko osnovo nezakonito ni upošteval vseh plač za leto 1992, je utemeljeno zavrgel njeno zahtevo za novo odmero starostne pokojnine, ker je odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine pravnomočna, izredno pravno sredstvo pa ni bilo vloženo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti za varen dostop delavcev preko (zasneženega) dvorišča do njihovih delovnih mest, česar pa ni zagotovila. Zaradi te opustitve dolžnega ravnanja je prišlo do padca tožnika in njegove poškodbe z vsemi posledicami. Za vse te posledice (nepremoženjsko škodo) je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - dokazno breme - priča - dokaz s pričami - dokončna odločba - nepremoženjska škoda
Četudi je v odločbah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije navedeno, da je bil tožnik po spornem dogodku začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, to še ne pomeni, da je dokazano, da se tožnik ni poškodoval na delu pri toženi stranki.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - vrnitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - javna dražba
Dejstvo, da dolžnik pri razpisu javne dražbe ni imel razpolagalne sposobnosti, ne vpliva na možnost pridobitve lastninske pravice s strani tretje osebe. Prav to dejstvo namreč utemeljuje pridobitev lastninske pravice na originaren način (od nelastnika), pod preostalimi pogoji po 64. členu SPZ.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Ker iz doslej zbranih dokazov ne izhaja, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno ali iz očitno neutemeljenega razloga, prav tako pa ni verjetno izkazano, da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi očitnih kršitev materialnopravnih predpisov v zvezi s podajo odpovedi s strani delodajalca, je pravilen zaključek, da terjatev, ki jo tožnik uveljavlja, ni verjetno izkazana. Zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog
Obdolženi se je zagovarjal, da je bilo v času storitve vozilo v oskrbi servisa B d.o.o., kar naj bi potrdil lastnik servisa S.P. Prvostopenjsko sodišče pa je v dokaznem postopku od servisa B. d.o.o., prejelo pisno izjavo, da v evidencah za leto 2010 nima zabeleženega prihoda predmetnega avtomobila, prav tako pa z računom ni razpolagal lastnik avtomobila družba G. d.o.o., zato je pravilno zaključilo, da zaslišanje lastnika servisa o tem ali je avto bil dne 18.5.2010 na servisu ali ne, ni več potrebno. Poleg tega se od obdolženega, ki se želi razbremeniti odgovornosti, zahteva aktivno ravnanje. Tako bi moral sam pridobiti in predložiti sodišču dokaz za svoje trditve (v tem primeru izjavo priče, ki jo navaja), šele če takšnega dokaza ne bi mogel predložiti sam, bi lahko sodišču podal popoln predlog, da ga izvede samo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - krivdna odgovornost - nevarno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožnik je spornega dne opravljal delo na višini, kar je nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno dejavnostjo ukvarja. V konkretnem primeru je to tožena stranka (delodajalec), ki hkrati za škodo, ki jo je tožnik ob padcu utrpel, odgovarja krivdno, saj odra, na katerem se je opravljalo delo, ni pravilno zvišala, ampak je dopustila delo na improvizirano povišanem stojišču.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072426
ZMZPP člen 48, 50, 50/2, 58, 58/1, 59, 62. ZPP člen 29, 29/2. ZS člen 103. ZIL-1 člen 75. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/22.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost - spor o imetništvu znamk
Do vpisa spremembe imetništva v register znamk je prišlo pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, o spremembi je bil slovenski organ, pristojen za vodenje slovenskega registra znamk zgolj obveščen.
Tožeča stranka si prizadeva za to, da bi se ugotovilo, da je imetnik treh znamk v Republiki Sloveniji z utemeljitvijo, da do prenosa teh znamk na toženo stranko ni prišlo. To ni spor pretendentov do pravice in ne spada k sporom, na katere se nanaša določba 62. člena ZMZPP.