ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – delovno mesto
Pri tožniku je bilo tudi po 20. 11. 2010 oko bolj občutljivo na dražeče kemične snovi, ki jim je izpostavljen v delovnem okolju, zato so mu bili odsvetovani izpostavljenost dražečim kemičnim snovem in neugodnemu toplotnemu okolju ter delo v prepihu in prostorih, kjer so v zraku dražeče snovi. Tožnik zato za delo pod splošnimi pogoji, ki vsebuje kot eno izmed del in nalog barvanje in lakiranje, v spornem obdobju ni bil zmožen.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Ker iz doslej zbranih dokazov ne izhaja, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno ali iz očitno neutemeljenega razloga, prav tako pa ni verjetno izkazano, da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi očitnih kršitev materialnopravnih predpisov v zvezi s podajo odpovedi s strani delodajalca, je pravilen zaključek, da terjatev, ki jo tožnik uveljavlja, ni verjetno izkazana. Zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
KZ-1 člen 305, 305/2. ZKP člen 76, 76/2, 373, 373/1, 402, 402/3, 437, 437/1.
obtožni predlog – pomanjkljivosti obtožnega predloga – popolnost in razumljivost vloge - dejanski opis kaznivega dejanja
Popolnost in razumljivost vloge sta, ne oziraje se na njenega vložnika predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila vloga v katerikoli nadaljnji smeri obravnavana.
pomanjkljiva trditvena podlaga – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – nesklepčnost zahtevka – okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda – storitev odvajanja odpadne komunalne vode
Kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu v postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Pa tudi sicer materialno procesno vodstvo v teh postopkih ne more biti uspešno, saj se dejstva in dokazi, navedeni po izteku rokov iz 452. člena ZPP v zvezi s 451. členom ZPP ne upoštevajo (453. člen ZPP).
Stečajna upraviteljica je organ postopka zaradi insolventnosti in se je kot taka skladno z določilom 101. člena ZFPPIPP dolžna držati navodil sodnika, ki vodi postopek. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko je stečajni upraviteljici prepustilo svojo dolžnost iz drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ni zagrešilo nobene take postopkovne kršitve, ki bi terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, (Rimska konvencija) člen 1. OZ člen 374, 374/1, 374/2, 402, 402/2, 1020, 1025. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 21, 44, 44/1, 55, 55/2. ZN člen 4. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5, 21, 21/1. ZPP člen 3, 196, 213, 213/1, 286a, 337, 355.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis – kreditna pogodba pisna izjava upnika – zamuda solidarnega dolžnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom – jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti – specifikacija skupnega zneska - ugovor zastaranja – zamudne obresti – razmerje s tujim elementom
Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme o obstoju terjatve po računu
Tožena stranka je trdila, da spornega računa ni nikoli prejela, zato ne ve, na kaj se nanaša. Ob takšnih trditvah tožene stranke in dejstvu, da obračuna obresti tožeča stranka ni predložila, se je trditveno in dokazno breme glede terjatve po tem računu prevalilo nanjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - diskriminacija
Tožena stranka se je v skladu s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločila, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožnica, drugače razporedi med zaposlene. Na podlagi takšne odločitve je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
pravni interes za pritožbo zoper obrazložitev sodbe – zavrženje pritožbe
Ker obrazložitev ne predstavlja odločitve o stvari, na položaj strank nima pravnih učinkov, zato stranke nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper obrazložitev odločbe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 167, 179. ZVZD člen 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalidnina - premoženjska škoda - mesečna renta
Podana je objektivna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca), saj se je tožnik poškodoval pri delu z nevarnim strojem. Poleg tega je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker način dela, kot ga je v konkretnem primeru dopuščala, ni bil pravilen in v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
ZPIZ-1 člen 39, 42, 47, 180, 181, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ člen 225, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obnova postopka
Kljub temu da ob priznanju pravice do starostne pokojnine toženec tožnici v pokojninsko osnovo nezakonito ni upošteval vseh plač za leto 1992, je utemeljeno zavrgel njeno zahtevo za novo odmero starostne pokojnine, ker je odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine pravnomočna, izredno pravno sredstvo pa ni bilo vloženo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - vzgoja in izobraževanje - ravnatelj
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je ugotovilo, da je tožena stranka zaradi optimizacije stroškov poslovanja izvedla reorganizacijo in spremenila sistemizacijo delovnih mest. Zaradi trenda upadanja vpisov v vse programe izobraževanja je prišlo do sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela, zaradi česar je tožena stranka ukinila vsa delovna mesta, med drugim tudi delovno mesto „vodja enote“, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074339
ZGD-1 člen 512, 512/1. OZ člen 73.
vpogled v poslovno dokumentacijo – pravica do informacij in vpogleda – članske pravice družbenika – pooblastilo za sklenitev pogodbe
Upoštevati je potrebno, da je pravico družbenika po posredovanju informacij in vpogledu razumeti široko, njene omejitve pa tolmačiti restriktivno, zato je mogoče zaključiti, da nasprotni udeleženec ni podal zadostne trditvene podlage, ki bi omogočale presojo upravičenosti njegovega ravnanja skladno z obrazloženimi merili. Zgolj hipotetična možnost nadaljnjega posredovanja informacij in možnost uporabe le-te v sodnih postopkih ne zadošča.
Tožeča stranka se je sklicevala na prodajo hiše, s katero je očitno tožena stranka pridobila premoženjski ekvivalent (kupnino). Navaja še, da je tožena stranka lastnica poslovnih prostorov v centru Ljubljane, ki jih oddaja v najem poslovnim subjektom. Iz trditvene podlage spora izhaja nadalje, da je tožena stranka imetnik poslovnega deleža v tožeči stranki (40%) in družbi F., d.o.o., pri čemer tožeča stranka ni podala navedb, da bi bila poslovna deleža brez vrednosti. Prav tako dejstvo, da je tožeča stranka tik pred upokojitvijo, ne utemeljuje zaključka, da nima drugih sredstev, dohodkov, prihrankov. Nasprotno, iz neprerekanih trditev tožene stranke izhaja, da pridobiva (najmanj) dohodke iz naslova najemnine za poslovno prostore. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi predloga za izdajo začasne odredbe se zaključek sodišča prve stopnje o neizkazani nevarnosti izkaže kot pravilen.
Iz navedb tožeče stranke izhaja bojazen, da bo dokazni postopek o izvajanju konkurenčne dejavnosti in posledično odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi ravnanja tožene stranke (odsvojitev družbe A., d.o.o.) onemogočen ali vsaj otežen. Takšna bojazen bi lahko utemeljevala predlog za zavarovanje dokazov po 264. členu ZPP, ni pa ji namenjen postopek zavarovanja z začasno odredbo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - dokazno breme - priča - dokaz s pričami - dokončna odločba - nepremoženjska škoda
Četudi je v odločbah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije navedeno, da je bil tožnik po spornem dogodku začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, to še ne pomeni, da je dokazano, da se tožnik ni poškodoval na delu pri toženi stranki.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – mnenje ločitvenega upnika – prekluzivni rok – opozorilo na pravne posledice – izhodiščna cena
Ločitvena upnica je navedla le, da z izklicnimi cenami ne more soglašati, da predlaga prodajo po cenah, ki bodo le za 10 % nižje od likvidacijske vrednosti in da izraža pričakovanje, da bodo prodane po višji vrednosti od predlagane cene. Do teh navedb se sodišče prve stopnje sicer ni opredelilo, vendar da je zato zagrešilo kakršnokoli postopkovno kršitev, pritožnica ne zatrjuje. Ker pa so te njene navedbe premalo konkretizirane, pritožnica pa tudi v pritožbi ni utemeljila, zakaj meni, da bi že za 10 % nižja cena od likvidacijske pritegnila ponudnike, pritožba ni utemeljena.
Tožnik je bil od 12. 9. 2011 dalje že v bolniškem staležu, zato je sodišče pravilno ugotavljalo začasno nezmožnost za delo le do 11. 9. 2011 in ne do 17. 11. 2011, kot uveljavlja tožnik v pritožbi. Tožbenega zahtevka na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za čas do 17. 11. 2001 tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni postavil.
ZPP člen 496, 496/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ponoven predlog – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – dovoljenost pritožbe zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Stranka tudi večkrat predlaga taksno oprostitev, ne glede na to, ali je bilo o predlogu za taksno oprostitev enkrat že pravnomočno odločeno, ob predpostavki, da gre za druge časovne okvire, ki še niso bili upoštevani v odločitvi o pravnomočni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.
ZST-1 izrecno ne izključuje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, pritožbe pa tudi ne izključuje ZPP. Pritožba je bila zato dovoljena. Enaki razlogi veljajo tudi za dovoljenost pritožbe zoper del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje ugovor zoper plačilni nalog z dne 21. 01. 2011 zavrglo. ZST-1 namreč izrecno ne izključuje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, pritožbe pa tudi ne izključuje ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - zagovor - sodna razveza
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ugotovitev trajanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in odškodnino ni utemeljen, saj je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo, ki ga je tožena stranka podala tožnici, utemeljeno in podano v zakonsko določenem roku. Prav tako je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dana v roku in je bil pri njej podan resen in utemeljen razlog. Tožnica namreč ni ravnala skladno s 35. členom ZDR, ko je pismo, v katerem je v zvezi s toženo stranko navajala neresnične stvari, poslala na devet različnih naslovov, kar je povzročilo tudi določene posledice pri toženi stranki (inšpekcijski pregledi, odziv različnih državnih organov oz. organov lokalne skupnosti ipd.).
Ravnanja obdolženca, ki ga v pritožbi priznava tudi sam, češ da je izjavil, da se mu ne zdi potrebno, da bi pihal, ker ni nič pil, si ni mogoče razlagati drugače, kot odklonitev odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, ki mu je bil odrejen v skladu s pooblastili, ki jih policistu dajejo določbe 132. člena ZVCP-1. Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda namreč šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda.