Ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču prvostopnega sodišča, da zahtevek tožeče stranke zato ni utemeljen, ker lastniki v 60 dneh od uveljavitve Stanovanjskega zakona niso pričeli s postopkom sklepanja pogodb iz 22. čl. Stanovanjskega zakona (SZ). Podpiranje takega stališča bi naravnost sililo lastnike stanovanj k nespoštovanju določil 22. in 27. čl. SZ, saj bi se s tem tja do 31.12.1996 uspešno izogibali plačevanju obratovalnih stroškov.
Določba 81. člena ZDEN ne prepoveduje razlaga oporoke nasploh (takšna zahteva je tudi nemogoča), marveč prepoveduje zgolj ugotavljanje hipotetične volje.
Sodbo na podlagi pripoznave je sicer moč izpodbijati zaradi zmote, vendar pa mora stranka to zmoto izkazati oziroma navesti, zakaj šteje, da je bila v zmoti.
Pravica dediščinske tožbe v primeru nepoštene posesti zapuščine zastara v objektivnem roku dvajsetih let. Posest je nepoštena in pravica zahtevati dediščino nastopi, če zakoniti dedič oddaljenejšega dednega reda v zapuščinskem postopku zakonitega dediča z močnejšo dedno pravico namenoma zamolči.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - darilna pogodba - obličnost - realizacija pogodbe
Darilna pogodba res ne nastane z golim konsenzom, ampak mora biti sklenjena v pisni obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Sporna darilna pogodba je bila nedvomno realizirana. Obdarovanec sicer ni podal izrecne privolitve, vendar pa je darilo nedvomno sprejel. Obdarovanec je pri hiši delal, jo vzdrževal in plačeval račune v zvezi z njo, torej je sporni nepremičnini prevzel v posest. V zemljiški knjigi pa je bil obdarovanec že ves čas vpisan kot lastnik spornih nepremičnin, zato je podan tudi pogoj iz 33. člena ZTLR za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica sicer pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah (s priposestvovanjem), vendar pa jo je z darilno pogodbo prenesla na pravnega prednika tožencev, zato njen tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Dolžnik ni konkretno navedel, v katerih postavkah znesek na računu, ki je bil podlaga predlogu za izvršbo, ni pravilen. Navedeno (domnevno) plačilo računa, katerega plačilo upnik niti ne uveljavlja v tem postopku, pa je brezpredmetno.
Tožnik ne more za isto varstvo škode uveljaviti dveh odškodninskih zahtevkov. Piskanje in šumenje v ušesu ne moreta istočasno pomeniti telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Za pravilno umestitev je v takih primerih potrebna pomoč izvedenca.
3. odst. 24. čl. Zakona o blagovnih rezervah (ZBR) lahko predstavlja podlago za vknjižbo lastninske pravice Republike Slovenije na določeni nepremičnini.
Dolžnik je navedel, da se je z upnikom dogovarjal o pobotu; ni torej navedel, da je z upnikom dosegel pobot (in s tem prenehanje uveljavljane terjatve), kar bi bilo pravno upoštevno dejstvo. Sicer pa bi za takšno navedbo moral predložiti tudi ustrezni dokaz.
Prvostopenjsko sodišče je sodbo v zvezi s tem, da sta se obtoženca zavedala, da sta si priskrbela ponarejen denar z namenom, da ga spravita v obtok kot pravega in da sta ta ponarejen denar nato spravila v obtok, ustrezno obrazložilo. Zato utemeljeno ni verjelo obtožencema, da sta mislila, da gre za pravi denar. Obtožencema je izrečena pravična kazenska sankcija ob primernem upoštevanju vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin.
Čeprav dolžnik ni pristopil na narok za ugotovitev svojega premoženja, lahko sodišče glede na okoliščine konkretnega primera (namesto da bi izreklo denarno kazen) ponovno pozove dolžnika, naj predloži seznam svojega premoženja.
dejansko stanje - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - prosta presoja dokazov
Če sodišče prve stopnje z uporabo načela proste presoje dokazov glede odločilnega dejstva - da je v času prometne nesreče na kolesu z motorjem gorela sprednja luč - verjame oškodovancu in njegovima znancema, ne verjame pa obdolžencu in naključni priči, ni moglo kršiti domneve nedolžnosti. Pa tudi oprostilna sodba pri takšni ugotovitvi ne pride v poštev, ker ni izkazan dvom v obtožbo.
(Poslovna) terjatev ne nastane z izstavitvijo računa. Z navedbo o neprejemu računa tako dolžnik ne navaja dejstva, s katerim bi (pravno upoštevno) oporekal temelju oz. višini terjatve.
Sodišče si mora ves čas nepravdnega postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Če pri odločanju o predlogu za nadomestitev soglasja za gradnjo ugotovi, da je podlaga predloga neurejeno razmerje udeležencev v pogledu obstoječega skupnega zidu, pri odločanju upošteva tudi določbe dvanajstega poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je okoliščino, da obdolženi ni priglasil nabojev za svojo lovsko puško, za katero ima orožni list, ni pravno opredelilo kot kaznivo dejanje, pač pa je ugotovilo, da gre za prekršek.
odvzem mladoletne osebe - kaznivo dejanje - zastaranje pregona
Če je zaradi enega izmed izvršitvenih načinov storitve kaznivega dejanja po 1. odst. 200. čl. KZ pregon absolutno zastaral, in je po obtožbi en način storitve sčasoma prešel v drugega, kazenski pregon ni več mogoč zaradi že razsojene zadeve.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Tako krivda enega voznika motornega vozila ne izključuje krivde drugih udeležencev (v konkretnem primeru v verižnem trčenju) za škodo, povzročeno na njegovem vozilu, če so tudi drugi udeleženci z nepravilno vožnjo zakrivili prometno nesrečo.
Če prevzame solastnik v postopku delitve celo stvar in mora drugemu njegov delež izplačati, se izplačilo izračuna iz tržne vrednosti stvari, ki se deli.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilna dejstva
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločilnih dejstev o tem, katera dejstva je štela za dokazana in iz katerih razlogov in zakaj je ugotovilo, da ni dokazov, da je obdolženka storila kaznivo dejanje.
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrglo obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, saj v njej ne navaja novih dejstev niti novih dokazov, temveč ponavlja dokaze, ki jih je uveljavljal že v pritožbi proti sodbi in jih je pritožbeno sodišče že zavrnilo. Tako ne gre za nova dejstva in nove dokaze, ki so pogoj za dovolitev obnove kazenskega postopka.