Dejstvo, ki ga navaja dolžnik kot razlog za odlog izvršbe, da bo podjetje prišlo v stečaj, ni tista znatnejša škoda, ki je kot pravni standard opredeljena v 1. odstavku 71. člena ZIZ.
Pravica dediščinske tožbe v primeru nepoštene posesti zapuščine zastara v objektivnem roku dvajsetih let. Posest je nepoštena in pravica zahtevati dediščino nastopi, če zakoniti dedič oddaljenejšega dednega reda v zapuščinskem postopku zakonitega dediča z močnejšo dedno pravico namenoma zamolči.
Kadar navkljub večkrat ponovljenim dokaznem postopku ni moč ponuditi razhajanja med dokazno oceno prvega sodišča ter prepričanjem pritožbenega sodišča o njeni pravilnosti, se je zmotno poslužiti pooblastila iz 371. člena ZPP/77 ter dovoliti, da se glavna obravnavi ponovi pred drugim sodnikom.
Ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču prvostopnega sodišča, da zahtevek tožeče stranke zato ni utemeljen, ker lastniki v 60 dneh od uveljavitve Stanovanjskega zakona niso pričeli s postopkom sklepanja pogodb iz 22. čl. Stanovanjskega zakona (SZ). Podpiranje takega stališča bi naravnost sililo lastnike stanovanj k nespoštovanju določil 22. in 27. čl. SZ, saj bi se s tem tja do 31.12.1996 uspešno izogibali plačevanju obratovalnih stroškov.
Določba 81. člena ZDEN ne prepoveduje razlaga oporoke nasploh (takšna zahteva je tudi nemogoča), marveč prepoveduje zgolj ugotavljanje hipotetične volje.
Sodbo na podlagi pripoznave je sicer moč izpodbijati zaradi zmote, vendar pa mora stranka to zmoto izkazati oziroma navesti, zakaj šteje, da je bila v zmoti.
Vloga, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, šteje za pravočasno vloženo, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika. Glede na to, da je Okrajno sodišče v Brežicah 09.12.1999 opravilo rubež dolžnikovih premičnin, upnikov predlog pa je bil po očitni pomoti vložen pri tem sodišču že 22.12.1999, je šteti, da je upnik svoj predlog za ponovni rubež podal pravočasno t.j. pred iztekom treh mesecev od dneva rubeža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL44889
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 77, 77/3. ZDen člen 72, 72/2, 88, 72, 72/2, 88.
sposobnost biti pravdna stranka
Sodišče lahko prizna agrarni skupnosti sposobnost biti stranka v posamični pravdi, ki zadeva premoženje, glede katerega je ta ustanovljena. Izkoriščanje gozda na podlagi gozdnogospodarskega načrta ni nedovljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, vseeno pa je denaiconalzicijski upravičenec prikrajšan za korist, ki jo je pridobil zavarovanec s prodajo gozdno-lesnih sortimentov.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Presoja pasivne legitimacije dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je omejena izključno na vprašanje, ali ta iz listine, ki ima lastnost verodostojne listine v pomenu določbe drugega odst. 23. člena ZIZ, neposredno izhaja - torej ali listina kot podlaga obveznosti res glasi nanj.
Škoda je bila povzročena iz hude malomarnosti, ker je voznik motornega kolesa prevozil rdečo luč in na drugi strani križišča povozil 10-letno deklico, ki je pri zeleni luči pravilno prečkala cesto po zaznamovanem prehodu za pešce. Zmanjšanje odškodnine po dol. 1. odst. 191. čl. ZOR zato ne pride v poštev.
Četudi bi bili razlogi za neoveritev pogodbe in opustitev odjave avtomobila na strani tožencev, škoda za katero tožnik zatrjuje, da mu je nastala, s takšno opustitvijo ne more biti v vzročni zvezi. Glede stroškov za najem garaže je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da je bila pogodba o najemu garaže sklenjena še pred potekom veljavnosti registracije (skoraj eno leto prej) oz. celo pred nakupom spornega avtomobila. Kakršnokoli ravnanje tožencev torej ne more biti razlog za stroške, ki jih je imel toženec z najemom garaže oz. škodo, ki naj bi mu s tem nastala. Kljub morebitnim težavam z registracijo avtomobila (ki jih tožnik objektivno tudi ni izkazal) bi moral tožnik situacijo reševati drugače. Toženca bi moral obvestiti o nastali situaciji, česar pa, kot ugotavlja sodišče prve stopnje do 13.6.1991, ko je v Gračanico poslal prometno dovoljenje in registrske tablice ni niti poskusil storiti. Če se je tožnik sam lotil "odpravljanja škode" tako, da je avtomobil predelal, je to lahko napravil le na svoje stroške. Za takšno ravnanje pa ni imel nobene opore, zato nastale škode ne more prevaliti na toženca.
ZPP člen 7/2, 20/1, 20/2, 219, 7/2, 20/1, 20/2, 219.
ugovor - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
Tožeča stranka šele v pritožbi ugovarja krajevni nepristojnosti sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo. Ugovor krajevne nepristojnosti je mogoče vložiti najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo (primerjaj 1. odstavek 20. člena ZPP). Smiselno enako velja to za ugovor tožeče stranke, saj se niti sodišče po navedenem roku, niti po uradni dolžnosti ne more izreči za krajevno nepristojno, čeprav bi ugotovilo, da je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (primerjaj 2. odstavek 20. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka z ugovorom krajevne nepristojnosti sodišča, podanim šele v pritožbi, prekludirana.
Tožniku, v čigar gozdu je toženec posekal za svojo uporabo 19 dreves, pripada iz naslova neupravičene pridobitve tudi povračilo toženčeve koristi, ki jo je pridobil s tem, da ni sekal lastnih dreves v svojem gozdu (sam zatrjuje, da je les potreboval za že prej načrtovano gradnjo hiše) in zato ni imel izgube zaradi t.i. prezgodnjega poseka in bo lahko prirast teh dreves v svojem gozdu uporabil v svojo korist.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - darilna pogodba - obličnost - realizacija pogodbe
Darilna pogodba res ne nastane z golim konsenzom, ampak mora biti sklenjena v pisni obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Sporna darilna pogodba je bila nedvomno realizirana. Obdarovanec sicer ni podal izrecne privolitve, vendar pa je darilo nedvomno sprejel. Obdarovanec je pri hiši delal, jo vzdrževal in plačeval račune v zvezi z njo, torej je sporni nepremičnini prevzel v posest. V zemljiški knjigi pa je bil obdarovanec že ves čas vpisan kot lastnik spornih nepremičnin, zato je podan tudi pogoj iz 33. člena ZTLR za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica sicer pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah (s priposestvovanjem), vendar pa jo je z darilno pogodbo prenesla na pravnega prednika tožencev, zato njen tožbeni zahtevek ni utemeljen.