Četudi bi bili razlogi za neoveritev pogodbe in opustitev odjave avtomobila na strani tožencev, škoda za katero tožnik zatrjuje, da mu je nastala, s takšno opustitvijo ne more biti v vzročni zvezi. Glede stroškov za najem garaže je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da je bila pogodba o najemu garaže sklenjena še pred potekom veljavnosti registracije (skoraj eno leto prej) oz. celo pred nakupom spornega avtomobila. Kakršnokoli ravnanje tožencev torej ne more biti razlog za stroške, ki jih je imel toženec z najemom garaže oz. škodo, ki naj bi mu s tem nastala. Kljub morebitnim težavam z registracijo avtomobila (ki jih tožnik objektivno tudi ni izkazal) bi moral tožnik situacijo reševati drugače. Toženca bi moral obvestiti o nastali situaciji, česar pa, kot ugotavlja sodišče prve stopnje do 13.6.1991, ko je v Gračanico poslal prometno dovoljenje in registrske tablice ni niti poskusil storiti. Če se je tožnik sam lotil "odpravljanja škode" tako, da je avtomobil predelal, je to lahko napravil le na svoje stroške. Za takšno ravnanje pa ni imel nobene opore, zato nastale škode ne more prevaliti na toženca.
ZGD člen 77, 77/1, 100/1, 101, 580, 580/6, 77, 77/1, 100/1, 101, 580, 580/6. ZIZ člen 25, 25.
izvršba proti družbeniku
V 25. členu ZIZ je določen poseben primer širitve učinka izvršilnega naslova, saj omogoča 25. člen ZIZ izvršbo zoper nekoga, ki ni v izvršilnem naslovu označen kot dolžnik. Na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, je mogoča izvršba proti njenemu družbeniku. Tudi za družbe z omejeno odgovornostjo je v primerih njihove neuskladitve z ZGD predpisana enaka odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, kakršna velja za obveznosti družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo (6. odstavek 580. člena ZGD). Ta določba omogoča uporabo 25. člena ZIZ in izvršbo zoper družbenika tudi v določenih primerih, ko je bil izvršilni naslov izdan zoper družbo z omejeno odgovornostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL44889
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 77, 77/3. ZDen člen 72, 72/2, 88, 72, 72/2, 88.
sposobnost biti pravdna stranka
Sodišče lahko prizna agrarni skupnosti sposobnost biti stranka v posamični pravdi, ki zadeva premoženje, glede katerega je ta ustanovljena. Izkoriščanje gozda na podlagi gozdnogospodarskega načrta ni nedovljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, vseeno pa je denaiconalzicijski upravičenec prikrajšan za korist, ki jo je pridobil zavarovanec s prodajo gozdno-lesnih sortimentov.
Vloga, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, šteje za pravočasno vloženo, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika. Glede na to, da je Okrajno sodišče v Brežicah 09.12.1999 opravilo rubež dolžnikovih premičnin, upnikov predlog pa je bil po očitni pomoti vložen pri tem sodišču že 22.12.1999, je šteti, da je upnik svoj predlog za ponovni rubež podal pravočasno t.j. pred iztekom treh mesecev od dneva rubeža.
motenje posesti - posredna in neposredna posest - posest
V kolikor je obstajala tožnikova posredna soposest na stanovanju, ker je bil tožnik kot eden od solastnikov stavbe tudi eden od najemodajalcev v razmerju do najemnice spornega stanovanja, je ta posredna posest prenehala, ko se je najemnica izselila. Glede na navedbe v tožbi in glede na točko 1 tožbenega zahtevka naj bi bilo motilno dejanje toženke (vselitev v sporno stanovanje) storjeno 10 mesecev po izselitvi najemnice, takrat pa tožnik ni bil več posredni posestnik in nima posestnega varstva.
Smisel določila 1. odst. 68. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP ni v obvestilu tretjega, za katerega dolžnik izjavi, da je lastnik zarubljene stvari, da je ta stvar zarubljena, ampak v opozorilu, da ta tretja oseba lahko v osmih dneh po opozorilu vloži pri sodišču izločitveno tožbo.
Tožniku, v čigar gozdu je toženec posekal za svojo uporabo 19 dreves, pripada iz naslova neupravičene pridobitve tudi povračilo toženčeve koristi, ki jo je pridobil s tem, da ni sekal lastnih dreves v svojem gozdu (sam zatrjuje, da je les potreboval za že prej načrtovano gradnjo hiše) in zato ni imel izgube zaradi t.i. prezgodnjega poseka in bo lahko prirast teh dreves v svojem gozdu uporabil v svojo korist.
Škoda je bila povzročena iz hude malomarnosti, ker je voznik motornega kolesa prevozil rdečo luč in na drugi strani križišča povozil 10-letno deklico, ki je pri zeleni luči pravilno prečkala cesto po zaznamovanem prehodu za pešce. Zmanjšanje odškodnine po dol. 1. odst. 191. čl. ZOR zato ne pride v poštev.
Tožena stranka je kot asignat s sprejemom nakazila dne 16.12.1996 stopila v dolžniško razmerje tudi s K. kot asignatarjem (1. odstavek 1022. člena ZOR). Istega dne je obvestila asignatarja (K.), da je sprejela nakazilo in mu bo to nakazala ob dogovorjenih pogojih. Zato je pritožbeno stališče, da je tožena stranka ravnala nedopustno in protipravno, ker zahtevi tožeče stranke z dne 22.1.1997, naj nakazilo šteje kot neutemeljeno, ni ugodila, pravno zmotno.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
vročanje
Da pride do fikcije vročitve pošiljke, ki se naslovniku vroča osebno, mora vročevalec prej pustiti pri katerem od odraslih družinskih članov gospodinjstva naslovnika, ali drugi osebi - hišniku ali sosedu - če v to privoli, ali če se vroča na delovnem mestu naslovnika, osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Iz poročila vročevalca mora biti razvidno, pri kateri osebi je takšno sporočilo pustil in če je ta oseba v to privolila, če je njeno privoljenje potrebno.
posojilo - posojilo - poroštvo - novote - novo dejstvo v pritožbi - dokaz - novo dejstvo
Porok je svojo obveznost v celoti izpolnil in kljub temu, da terjatev s tem plačilom ni dokončno ugasnila, je s plačilom nastal nov položaj, zaradi katerega je izpolnitev oz. (še dodatno) povečanje tožničinega premoženja na račun toženčevega (dolžnikovega) postalo neutemeljeno. V pritožbi zatrjevani novi vsebini dogodkov pritožbeno sodišče ne more slediti, saj pritožnica o tem ni predložila nobenih dokazov.
ZPP člen 7/2, 20/1, 20/2, 219, 7/2, 20/1, 20/2, 219.
ugovor - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
Tožeča stranka šele v pritožbi ugovarja krajevni nepristojnosti sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo. Ugovor krajevne nepristojnosti je mogoče vložiti najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo (primerjaj 1. odstavek 20. člena ZPP). Smiselno enako velja to za ugovor tožeče stranke, saj se niti sodišče po navedenem roku, niti po uradni dolžnosti ne more izreči za krajevno nepristojno, čeprav bi ugotovilo, da je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (primerjaj 2. odstavek 20. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka z ugovorom krajevne nepristojnosti sodišča, podanim šele v pritožbi, prekludirana.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187, 187/1. ZOR člen 210, 749, 749/1, 770, 210, 749, 749/1, 770.
ugotovitvena tožba - dopustnost in primernost
Gre za ugotovitev dejstva o neupravičeni predložitvi akceptnega naloga v vnovčitev. Edino dejstvo, ki ga je z ugotovitveno sodbo mogoče ugotavljati, je le ugotovitev pristnosti ali nepristnosti kakšne listine ne pa ugotovitev drugih dejstev, sicer pomembnih za odločitev o dajatvenem tožbenem zahtevku. Tožnik tudi nima pravnega interesa kot splošne predpostavke za izdajo ugotovitvene sodbe, če isti cilj lahko doseže z dajatveno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z ustreznimi dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Dejstvo, da se obdolženi ni odzval vabilu državega tožilca po določbi 162. ZKP, na odločitev o uporabi inštituta dejanja majhnega pomena po členu 14 KZ ne more imeti vpliva.