Smisel določila 1. odst. 68. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP ni v obvestilu tretjega, za katerega dolžnik izjavi, da je lastnik zarubljene stvari, da je ta stvar zarubljena, ampak v opozorilu, da ta tretja oseba lahko v osmih dneh po opozorilu vloži pri sodišču izločitveno tožbo.
Dejstvo, da se obdolženi ni odzval vabilu državega tožilca po določbi 162. ZKP, na odločitev o uporabi inštituta dejanja majhnega pomena po členu 14 KZ ne more imeti vpliva.
motenje posesti - neposredna in posredna posest - pravna oseba
Občasno prihajanje D.J. v objekt ne pomeni izvrševanja posesti tožeče stranke na sporni nepremičnini, saj je tožeča stranka pravna oseba, ki ima neposredno posest takrat, kadar iz izvajanjem poslovne politike in z opravljanjem svoje dejavnosti izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
ZIP člen 55a, 55a. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5.
neobrazložen ugovor
Sodišče je na podlagi neobrazloženega ugovora sklep o izvršbi pravilno razveljavilo v delu, v katerem je izvršba dovoljena, saj je dolžnik sklep o izvršbi prejel v času veljavnosti ZIP in s pravnim poukom po tem zakonu.
motenje posesti - posredna in neposredna posest - posest
V kolikor je obstajala tožnikova posredna soposest na stanovanju, ker je bil tožnik kot eden od solastnikov stavbe tudi eden od najemodajalcev v razmerju do najemnice spornega stanovanja, je ta posredna posest prenehala, ko se je najemnica izselila. Glede na navedbe v tožbi in glede na točko 1 tožbenega zahtevka naj bi bilo motilno dejanje toženke (vselitev v sporno stanovanje) storjeno 10 mesecev po izselitvi najemnice, takrat pa tožnik ni bil več posredni posestnik in nima posestnega varstva.
Odvetnik je praviloma upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Toženec je zato tisti, ki mora dokazati, da je bil sklenjen dogovor o plačilu storitev in opravil v pavšalnem znesku, po katerem naj bi toženec v primeru neuspeha v pravdi ne bil dolžan plačati tožniku kot odvetniku ničesar.
ZOR člen 376, 376/1, 376/3, 380, 380/3, 380/6, 376, 376/1, 376/3, 380, 380/3, 380/6. ZOZP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
zastaranje terjatve iz zavarovalnih pogodb
Terjatev zavarovalnice proti zavarovancu na povrnitev plačanega zneska odškodnine iz naslova zavarovanja odgovornosti zaradi kršitve pogodbe ali zavarovalnih pogojev zastara v 3 letih, kar je zavarovalnica plačala odškodnino oškodovancu.
Kadar navkljub večkrat ponovljenim dokaznem postopku ni moč ponuditi razhajanja med dokazno oceno prvega sodišča ter prepričanjem pritožbenega sodišča o njeni pravilnosti, se je zmotno poslužiti pooblastila iz 371. člena ZPP/77 ter dovoliti, da se glavna obravnavi ponovi pred drugim sodnikom.
ZPP člen 7/2, 20/1, 20/2, 219, 7/2, 20/1, 20/2, 219.
ugovor - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
Tožeča stranka šele v pritožbi ugovarja krajevni nepristojnosti sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo. Ugovor krajevne nepristojnosti je mogoče vložiti najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo (primerjaj 1. odstavek 20. člena ZPP). Smiselno enako velja to za ugovor tožeče stranke, saj se niti sodišče po navedenem roku, niti po uradni dolžnosti ne more izreči za krajevno nepristojno, čeprav bi ugotovilo, da je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (primerjaj 2. odstavek 20. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka z ugovorom krajevne nepristojnosti sodišča, podanim šele v pritožbi, prekludirana.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
vročanje
Da pride do fikcije vročitve pošiljke, ki se naslovniku vroča osebno, mora vročevalec prej pustiti pri katerem od odraslih družinskih članov gospodinjstva naslovnika, ali drugi osebi - hišniku ali sosedu - če v to privoli, ali če se vroča na delovnem mestu naslovnika, osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Iz poročila vročevalca mora biti razvidno, pri kateri osebi je takšno sporočilo pustil in če je ta oseba v to privolila, če je njeno privoljenje potrebno.
Tožniku, v čigar gozdu je toženec posekal za svojo uporabo 19 dreves, pripada iz naslova neupravičene pridobitve tudi povračilo toženčeve koristi, ki jo je pridobil s tem, da ni sekal lastnih dreves v svojem gozdu (sam zatrjuje, da je les potreboval za že prej načrtovano gradnjo hiše) in zato ni imel izgube zaradi t.i. prezgodnjega poseka in bo lahko prirast teh dreves v svojem gozdu uporabil v svojo korist.
Kot izhaja iz izpiska sodnega registra v spisu (list.št. 16-17) je bila družba M. že pred izdajo izpodbjianega sklepa, dne 14.6.2000, izbrisana iz sodnega registra. Po določilu 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti,ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Če ugotovi, da je tožena stranka izbrisana iz registra, tožbo zavrže (primerjaj 5. odstavek 81. člena ZPP).
Res imajo po čl. 7 ZPP/77 odločilno vlogo pri zbiranju t.i. trditvenega gradiva stranke. Kadar pa temu ni tako, kot je bilo v obravnavanem primeru, pa tudi sodišče ne sme ostati pasivno, ker ima po čl. 298 ZPP v okviru t.i. materialno procesnega vodstva določene pravice in dolžnosti. Glede na to bi moralo prvostopno sodišče s tožnikom razčistiti, iz katerih elementov je sestavljena v tožbi zatrjevana škoda v znesku 51.000,00 SIT oziroma mu predočiti, da vtoževana škoda ni dovolj specificirana niti z dodatnimi tožnikovimi navedbami na glavni obravnavi. Ker tega ni storilo, je storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP/77, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, zaradi česar je pritožbeno sodišče v izpodbijanem zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in jo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. čl. ZPP/77).
Pravica dediščinske tožbe v primeru nepoštene posesti zapuščine zastara v objektivnem roku dvajsetih let. Posest je nepoštena in pravica zahtevati dediščino nastopi, če zakoniti dedič oddaljenejšega dednega reda v zapuščinskem postopku zakonitega dediča z močnejšo dedno pravico namenoma zamolči.
Na nerazdeljeni solastni nepremičnini solastnik ne more zahtevati nasproti solastniku ukinitev služnosti. Spori glede uporabe nepremičnine se med solastniki rešujejo v nepravdnem postopku.