Ker po določilu zadnjega odstavka 168. čl. ZPP določbe o oprostitvi plačila taks ne veljajo za samostojne podjetnike v sporih v zvezi z njihovo dejavnostjo, pritožbenih navedb ni mogoče šteti kot prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks. Prvostopno sodišče je torej ravnalo pravilno, ko je štelo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Presoja pasivne legitimacije dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je omejena izključno na vprašanje, ali ta iz listine, ki ima lastnost verodostojne listine v pomenu določbe drugega odst. 23. člena ZIZ, neposredno izhaja - torej ali listina kot podlaga obveznosti res glasi nanj.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z ustreznimi dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
vročanje
Da pride do fikcije vročitve pošiljke, ki se naslovniku vroča osebno, mora vročevalec prej pustiti pri katerem od odraslih družinskih članov gospodinjstva naslovnika, ali drugi osebi - hišniku ali sosedu - če v to privoli, ali če se vroča na delovnem mestu naslovnika, osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Iz poročila vročevalca mora biti razvidno, pri kateri osebi je takšno sporočilo pustil in če je ta oseba v to privolila, če je njeno privoljenje potrebno.
Dejstvo, ki ga navaja dolžnik kot razlog za odlog izvršbe, da bo podjetje prišlo v stečaj, ni tista znatnejša škoda, ki je kot pravni standard opredeljena v 1. odstavku 71. člena ZIZ.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - oporočno dedovanje - nujni delež - vrnitev darila
Vračunanje pride ex lege (a le kadar sodediči to zahtevajo) v poštev le za zakonite dediče, za oporočne pa le tedaj, če je oporočitelj tako izrecno določil. Pritožnica je oporočna dedinja; sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je zapustnica izrecno določila, naj se oporočni dedinji v dedni delež vračuna podarjeno (oz. izročeno) premoženje. Nujni dediči tega tudi niso zatrjevali, pa tudi vračunanja niso zahtevali. Zato sodišče vračunanja ne bi smelo opraviti.
To določilo, ki taksativno predpisuje pogoje, po katerih se lahko sklene pogodba za določen čas,kot izjema od pravila sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas po 39 členu SZ, je nedvomno prisilne narave, sicer bi bilo nepotrebno, v kolikor bi bilo sklepanje pogodbe za določen čas tudi za primere, ki jih obravnava 40 člen SZ, prepuščeno svobodni pogodbeni volji pogodbenih strank.
Na nerazdeljeni solastni nepremičnini solastnik ne more zahtevati nasproti solastniku ukinitev služnosti. Spori glede uporabe nepremičnine se med solastniki rešujejo v nepravdnem postopku.
Dejstvo, da se obdolženi ni odzval vabilu državega tožilca po določbi 162. ZKP, na odločitev o uporabi inštituta dejanja majhnega pomena po členu 14 KZ ne more imeti vpliva.
Stališče pritožnikov, po katerem je tožnik pri prodaji stroja nastopal v vlogi zgolj fizične osebe kot A. Š. in ne kot samostojni podjetnik posameznik, je zmotno. Po 7. odst. 1. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 30/93 s spremembami) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zato po naravi stvari same podjetnik pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti tudi ne more nastopati drugače kot fizična oseba. Tako se izkaže za pomembno vprašanje ali določen posel sklene v zvezi z opravljanjem svoje pridobitne dejavnosti, pri čemer pa ni odločujoče, če ta fizična oseba pri svojem poslovanju oziroma opravljanju dejavnosti ne uporabi naziva s.p.
Tožnik je torej, kot pravilno ugotovi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, samostojni podjetnik posameznik. Prvotožena stranka je gospodarska družba, drugotožena stranka D. G. pa je dejansko fizična oseba, pri čemer ni samostojni podjetnik posameznik, vendar to dejstvo ne vpliva na pravilno ugotovitev prvostopnega sodišča, da gre v konkretnem primeru za gospodarski spor v smislu določila 2. točke 1. odst. 481. čl. Zakona o pravdnem postopku. Ker je namreč drugotožena stranka sospornik prvotožene po 1. točki 1. odst. 191. čl. ZPP, po 484. čl. ZPP, veljajo pravila o gospodarskih sporih tudi za obravnavani primer.
odločilno dejstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče ne sprejme dovoljenega dokaza o kakšnem odločilnem dejstvu ter ostane zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje.
Četudi bi bili razlogi za neoveritev pogodbe in opustitev odjave avtomobila na strani tožencev, škoda za katero tožnik zatrjuje, da mu je nastala, s takšno opustitvijo ne more biti v vzročni zvezi. Glede stroškov za najem garaže je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da je bila pogodba o najemu garaže sklenjena še pred potekom veljavnosti registracije (skoraj eno leto prej) oz. celo pred nakupom spornega avtomobila. Kakršnokoli ravnanje tožencev torej ne more biti razlog za stroške, ki jih je imel toženec z najemom garaže oz. škodo, ki naj bi mu s tem nastala. Kljub morebitnim težavam z registracijo avtomobila (ki jih tožnik objektivno tudi ni izkazal) bi moral tožnik situacijo reševati drugače. Toženca bi moral obvestiti o nastali situaciji, česar pa, kot ugotavlja sodišče prve stopnje do 13.6.1991, ko je v Gračanico poslal prometno dovoljenje in registrske tablice ni niti poskusil storiti. Če se je tožnik sam lotil "odpravljanja škode" tako, da je avtomobil predelal, je to lahko napravil le na svoje stroške. Za takšno ravnanje pa ni imel nobene opore, zato nastale škode ne more prevaliti na toženca.
Čeprav v primeru, ko dolžnik ne pridobi najemne pravice po 210. členu ZIZ, sklep o izročitvi prodane nepremičnine kupcu ni opredeljen kot izvršilni naslov za deložacijo dolžnika, mora sodišče v okviru dražbenega postopka kupcu izročiti v posest izpraznjeno hišo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL44889
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 77, 77/3. ZDen člen 72, 72/2, 88, 72, 72/2, 88.
sposobnost biti pravdna stranka
Sodišče lahko prizna agrarni skupnosti sposobnost biti stranka v posamični pravdi, ki zadeva premoženje, glede katerega je ta ustanovljena. Izkoriščanje gozda na podlagi gozdnogospodarskega načrta ni nedovljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, vseeno pa je denaiconalzicijski upravičenec prikrajšan za korist, ki jo je pridobil zavarovanec s prodajo gozdno-lesnih sortimentov.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - darilna pogodba - obličnost - realizacija pogodbe
Darilna pogodba res ne nastane z golim konsenzom, ampak mora biti sklenjena v pisni obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Sporna darilna pogodba je bila nedvomno realizirana. Obdarovanec sicer ni podal izrecne privolitve, vendar pa je darilo nedvomno sprejel. Obdarovanec je pri hiši delal, jo vzdrževal in plačeval račune v zvezi z njo, torej je sporni nepremičnini prevzel v posest. V zemljiški knjigi pa je bil obdarovanec že ves čas vpisan kot lastnik spornih nepremičnin, zato je podan tudi pogoj iz 33. člena ZTLR za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica sicer pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah (s priposestvovanjem), vendar pa jo je z darilno pogodbo prenesla na pravnega prednika tožencev, zato njen tožbeni zahtevek ni utemeljen.