ZGD člen 22, 266, 22, 266. ZSDU člen 95, 95. ZDSS člen 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3, 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4, 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4.
kolektivni spor - sodno varstvo - svet delavcev - aktivna legitimacija
Tudi če izpodbijana odločitev sveta delavcev neposredno ne zadeva prvega in drugega predlagatelja, temveč le tretjo predlagateljico, ki ni članica sveta delavcev, temveč nadzornega odbora, je potrebno obema predlagateljema kot članoma sveta delavcev priznati pravni interes za skupno uveljavljanje sodnega varstva, če jima ni bilo omogočeno sodelovanje na seji sveta delavcev, na kateri je bila sprejeta sporna odločitev.
ZPP člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZDR člen 89, 89. ZDSS člen 22, 22. ZTPDR člen 54, 54. KZ člen 22, 211.
poskus - prilastitveni namen - neupravičena pridobitev
1. V disciplinskem postopku se lahko uporabljajo nekateri instituti iz kazenskega prava. V disciplinskem postopku ni mogoča uporaba instituta poskusa na podlagi določb kazenskega zakonika, saj bi to pomenilo kršitev načela zakonitosti. Takšna neposredna uporaba instituta poskusa bi pomenila, da bi se kot kršitev delovne obveznosti obravnavalo ravnanje, ki kot kršitev ni vnaprej določeno v splošnem aktu, kolektivni pogodbi ali zakonu. Izrekanje disciplinskega ukrepa za poskus storitve kršitve delovne obveznosti, ne da bi bil poskus določenega ravnanja vnaprej določen kot kršitev, bi bilo v nasprotju z opredelitvijo odgovornosti za delovne obveznosti, kot je določena v 54. členu ZTPDR. 2. S tem, ko je tožnica predmete, ki so last tožene stranke, v kuhinji vzela, jih zložila v polivinilasto vrečko in vrečko skrila na voziček za smeti, si je te predmete že prilastila, s čemer je storila hujšo kršitev neupravičene prilastitve sredstev podjetja. S takšnim ravnanjem je tožnica na zunaj manifestirala svojo voljo, da si odvzete predmete prilasti in da z njimi ravna, kot da so njena last, s čimer je bilo dejanje že dokončano, na pa samo poskušeno. Sodišče prve stopnje je zato popolnoma neustrezno analogno uporabilo 22. člen Kazenskega zakonika RS (Uradni list RS, št. 63/94) v zvezi z drugim odstavkom 211. člena istega zakona.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da napake v objavi oglasa niso take, da bi bilo delo neuporabno in da je znižanje cene za 5 % primerno.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Navedbe v obrazložitvi, za kolikšen znesek se izvršba še nadaljuje, so zgolj pojasnilne narave in za stranke ter sodišče niso zavezujoče, saj postane pravnomočen samo izrek odločbe, ki pa je v celoti v dolžnikovo korist.
Ker prvostopenjsko sodišče sploh ni odpravilo kršitev, ki so bile ugotovljene v sklepu drugostopenjskega sodišča, iste kršitve kot v že razveljavljenem sklepu (13. točka 2. odst. 354. čl. ZPP) pa se pojavljajo tudi v sedaj obravnavanem sklepu, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Ker tožena stranka ni bila edini najemnik poslovnih prostorov, v katerem je prišlo do samovoljnega priklopa na električni števec, bi morala tožeča stranka dokazati, da je energijo preko tega števca porabila tožena stranka.
Iz izpodbijane 4. točke zadevnega sklepa ("Kar zahteva upnik več ali drugače se zavrne") ni razvidno, kateri del upnikovega zahtevka je sodišče prve stopnje zavrnilo. Takšen izrek je nerazumljiv in ga sploh ni mogoče preizkusiti.
Zakonite zamudne obresti se v Republiki Sloveniji obračunavajo po t.i. konformni metodi, četudi pravni red tega izrecno (več) ne določa. Prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti iz 1. odst.
279. čl. ZOR se ne nanaša na obračunavanje zamudnih obresti po konformni metodi (prim. načelno pravno mnenje obče seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17.12.1991, Poročilo VSS 2/91, str.
ZPP (1977) člen 193, 193/3, 194, 193, 193/3, 194. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - litispendenca
S trenutkom umika se šteje, kot da predlog za izvršbo sploh nikoli ni bil vložen, sklep sodišča o umiku oz. o ustavitvi postopka pa je zgolj deklaratorne narave.
Tožena stranka je kot asignat s sprejemom nakazila dne 16.12.1996 stopila v dolžniško razmerje tudi s K. kot asignatarjem (1. odstavek 1022. člena ZOR). Istega dne je obvestila asignatarja (K.), da je sprejela nakazilo in mu bo to nakazala ob dogovorjenih pogojih. Zato je pritožbeno stališče, da je tožena stranka ravnala nedopustno in protipravno, ker zahtevi tožeče stranke z dne 22.1.1997, naj nakazilo šteje kot neutemeljeno, ni ugodila, pravno zmotno.
ZIP člen 251c, 251f, 251f/1, 251c/2, 251c, 251f, 251f/1, 251c/2.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
Izvršilni naslov za dovolitev izvršbe s prodajo zastavljene nepremičnine, je sklenjeni sporazum strank, ne pa na njegovi podlagi izdani sklep o vknjižbi zastavne pravice.
Določba 81. člena ZDEN ne prepoveduje razlaga oporoke nasploh (takšna zahteva je tudi nemogoča), marveč prepoveduje zgolj ugotavljanje hipotetične volje.
ZGD člen 77, 77/1, 100/1, 101, 580, 580/6, 77, 77/1, 100/1, 101, 580, 580/6. ZIZ člen 25, 25.
izvršba proti družbeniku
V 25. členu ZIZ je določen poseben primer širitve učinka izvršilnega naslova, saj omogoča 25. člen ZIZ izvršbo zoper nekoga, ki ni v izvršilnem naslovu označen kot dolžnik. Na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, je mogoča izvršba proti njenemu družbeniku. Tudi za družbe z omejeno odgovornostjo je v primerih njihove neuskladitve z ZGD predpisana enaka odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, kakršna velja za obveznosti družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo (6. odstavek 580. člena ZGD). Ta določba omogoča uporabo 25. člena ZIZ in izvršbo zoper družbenika tudi v določenih primerih, ko je bil izvršilni naslov izdan zoper družbo z omejeno odgovornostjo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - darilna pogodba - obličnost - realizacija pogodbe
Darilna pogodba res ne nastane z golim konsenzom, ampak mora biti sklenjena v pisni obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Sporna darilna pogodba je bila nedvomno realizirana. Obdarovanec sicer ni podal izrecne privolitve, vendar pa je darilo nedvomno sprejel. Obdarovanec je pri hiši delal, jo vzdrževal in plačeval račune v zvezi z njo, torej je sporni nepremičnini prevzel v posest. V zemljiški knjigi pa je bil obdarovanec že ves čas vpisan kot lastnik spornih nepremičnin, zato je podan tudi pogoj iz 33. člena ZTLR za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica sicer pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah (s priposestvovanjem), vendar pa jo je z darilno pogodbo prenesla na pravnega prednika tožencev, zato njen tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187, 187/1. ZOR člen 210, 749, 749/1, 770, 210, 749, 749/1, 770.
ugotovitvena tožba - dopustnost in primernost
Gre za ugotovitev dejstva o neupravičeni predložitvi akceptnega naloga v vnovčitev. Edino dejstvo, ki ga je z ugotovitveno sodbo mogoče ugotavljati, je le ugotovitev pristnosti ali nepristnosti kakšne listine ne pa ugotovitev drugih dejstev, sicer pomembnih za odločitev o dajatvenem tožbenem zahtevku. Tožnik tudi nima pravnega interesa kot splošne predpostavke za izdajo ugotovitvene sodbe, če isti cilj lahko doseže z dajatveno.
Vse pritožbene navedbe in predlagana dokaza so nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ni smelo presojati. Po 1. odst. 496.a člena ZPP je mogoče v gospodarskih sporih v pritožbi navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti do konca glavne obravnave. Teh ekskulpacijskih razlogov pritožnik ni niti zatrjeval, še manj verjetno izkazal.
Dejstvo, ki ga navaja dolžnik kot razlog za odlog izvršbe, da bo podjetje prišlo v stečaj, ni tista znatnejša škoda, ki je kot pravni standard opredeljena v 1. odstavku 71. člena ZIZ.
Ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču prvostopnega sodišča, da zahtevek tožeče stranke zato ni utemeljen, ker lastniki v 60 dneh od uveljavitve Stanovanjskega zakona niso pričeli s postopkom sklepanja pogodb iz 22. čl. Stanovanjskega zakona (SZ). Podpiranje takega stališča bi naravnost sililo lastnike stanovanj k nespoštovanju določil 22. in 27. čl. SZ, saj bi se s tem tja do 31.12.1996 uspešno izogibali plačevanju obratovalnih stroškov.