Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da napake v objavi oglasa niso take, da bi bilo delo neuporabno in da je znižanje cene za 5 % primerno.
ZPP (1977) člen 193, 193/3, 194, 193, 193/3, 194. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - litispendenca
S trenutkom umika se šteje, kot da predlog za izvršbo sploh nikoli ni bil vložen, sklep sodišča o umiku oz. o ustavitvi postopka pa je zgolj deklaratorne narave.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih dejstev, s katerimi bi ga utemeljeval, niti ni predložil nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl.
Ker tožena stranka ni bila edini najemnik poslovnih prostorov, v katerem je prišlo do samovoljnega priklopa na električni števec, bi morala tožeča stranka dokazati, da je energijo preko tega števca porabila tožena stranka.
ZPP člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZDR člen 89, 89. ZDSS člen 22, 22. ZTPDR člen 54, 54. KZ člen 22, 211.
poskus - prilastitveni namen - neupravičena pridobitev
1. V disciplinskem postopku se lahko uporabljajo nekateri instituti iz kazenskega prava. V disciplinskem postopku ni mogoča uporaba instituta poskusa na podlagi določb kazenskega zakonika, saj bi to pomenilo kršitev načela zakonitosti. Takšna neposredna uporaba instituta poskusa bi pomenila, da bi se kot kršitev delovne obveznosti obravnavalo ravnanje, ki kot kršitev ni vnaprej določeno v splošnem aktu, kolektivni pogodbi ali zakonu. Izrekanje disciplinskega ukrepa za poskus storitve kršitve delovne obveznosti, ne da bi bil poskus določenega ravnanja vnaprej določen kot kršitev, bi bilo v nasprotju z opredelitvijo odgovornosti za delovne obveznosti, kot je določena v 54. členu ZTPDR. 2. S tem, ko je tožnica predmete, ki so last tožene stranke, v kuhinji vzela, jih zložila v polivinilasto vrečko in vrečko skrila na voziček za smeti, si je te predmete že prilastila, s čemer je storila hujšo kršitev neupravičene prilastitve sredstev podjetja. S takšnim ravnanjem je tožnica na zunaj manifestirala svojo voljo, da si odvzete predmete prilasti in da z njimi ravna, kot da so njena last, s čimer je bilo dejanje že dokončano, na pa samo poskušeno. Sodišče prve stopnje je zato popolnoma neustrezno analogno uporabilo 22. člen Kazenskega zakonika RS (Uradni list RS, št. 63/94) v zvezi z drugim odstavkom 211. člena istega zakona.
Iz izpodbijane 4. točke zadevnega sklepa ("Kar zahteva upnik več ali drugače se zavrne") ni razvidno, kateri del upnikovega zahtevka je sodišče prve stopnje zavrnilo. Takšen izrek je nerazumljiv in ga sploh ni mogoče preizkusiti.
Zakonite zamudne obresti se v Republiki Sloveniji obračunavajo po t.i. konformni metodi, četudi pravni red tega izrecno (več) ne določa. Prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti iz 1. odst.
279. čl. ZOR se ne nanaša na obračunavanje zamudnih obresti po konformni metodi (prim. načelno pravno mnenje obče seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17.12.1991, Poročilo VSS 2/91, str.
ZGD člen 77, 77/1, 100/1, 101, 580, 580/6, 77, 77/1, 100/1, 101, 580, 580/6. ZIZ člen 25, 25.
izvršba proti družbeniku
V 25. členu ZIZ je določen poseben primer širitve učinka izvršilnega naslova, saj omogoča 25. člen ZIZ izvršbo zoper nekoga, ki ni v izvršilnem naslovu označen kot dolžnik. Na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, je mogoča izvršba proti njenemu družbeniku. Tudi za družbe z omejeno odgovornostjo je v primerih njihove neuskladitve z ZGD predpisana enaka odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, kakršna velja za obveznosti družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo (6. odstavek 580. člena ZGD). Ta določba omogoča uporabo 25. člena ZIZ in izvršbo zoper družbenika tudi v določenih primerih, ko je bil izvršilni naslov izdan zoper družbo z omejeno odgovornostjo.
Četudi bi bili razlogi za neoveritev pogodbe in opustitev odjave avtomobila na strani tožencev, škoda za katero tožnik zatrjuje, da mu je nastala, s takšno opustitvijo ne more biti v vzročni zvezi. Glede stroškov za najem garaže je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da je bila pogodba o najemu garaže sklenjena še pred potekom veljavnosti registracije (skoraj eno leto prej) oz. celo pred nakupom spornega avtomobila. Kakršnokoli ravnanje tožencev torej ne more biti razlog za stroške, ki jih je imel toženec z najemom garaže oz. škodo, ki naj bi mu s tem nastala. Kljub morebitnim težavam z registracijo avtomobila (ki jih tožnik objektivno tudi ni izkazal) bi moral tožnik situacijo reševati drugače. Toženca bi moral obvestiti o nastali situaciji, česar pa, kot ugotavlja sodišče prve stopnje do 13.6.1991, ko je v Gračanico poslal prometno dovoljenje in registrske tablice ni niti poskusil storiti. Če se je tožnik sam lotil "odpravljanja škode" tako, da je avtomobil predelal, je to lahko napravil le na svoje stroške. Za takšno ravnanje pa ni imel nobene opore, zato nastale škode ne more prevaliti na toženca.
Kot izhaja iz izpiska sodnega registra v spisu (list.št. 16-17) je bila družba M. že pred izdajo izpodbjianega sklepa, dne 14.6.2000, izbrisana iz sodnega registra. Po določilu 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti,ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Če ugotovi, da je tožena stranka izbrisana iz registra, tožbo zavrže (primerjaj 5. odstavek 81. člena ZPP).
Ker po določilu zadnjega odstavka 168. čl. ZPP določbe o oprostitvi plačila taks ne veljajo za samostojne podjetnike v sporih v zvezi z njihovo dejavnostjo, pritožbenih navedb ni mogoče šteti kot prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks. Prvostopno sodišče je torej ravnalo pravilno, ko je štelo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL44889
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 77, 77/3. ZDen člen 72, 72/2, 88, 72, 72/2, 88.
sposobnost biti pravdna stranka
Sodišče lahko prizna agrarni skupnosti sposobnost biti stranka v posamični pravdi, ki zadeva premoženje, glede katerega je ta ustanovljena. Izkoriščanje gozda na podlagi gozdnogospodarskega načrta ni nedovljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, vseeno pa je denaiconalzicijski upravičenec prikrajšan za korist, ki jo je pridobil zavarovanec s prodajo gozdno-lesnih sortimentov.
Vloga, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, šteje za pravočasno vloženo, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika. Glede na to, da je Okrajno sodišče v Brežicah 09.12.1999 opravilo rubež dolžnikovih premičnin, upnikov predlog pa je bil po očitni pomoti vložen pri tem sodišču že 22.12.1999, je šteti, da je upnik svoj predlog za ponovni rubež podal pravočasno t.j. pred iztekom treh mesecev od dneva rubeža.
Škoda je bila povzročena iz hude malomarnosti, ker je voznik motornega kolesa prevozil rdečo luč in na drugi strani križišča povozil 10-letno deklico, ki je pri zeleni luči pravilno prečkala cesto po zaznamovanem prehodu za pešce. Zmanjšanje odškodnine po dol. 1. odst. 191. čl. ZOR zato ne pride v poštev.
Dejstvo, da se obdolženi ni odzval vabilu državega tožilca po določbi 162. ZKP, na odločitev o uporabi inštituta dejanja majhnega pomena po členu 14 KZ ne more imeti vpliva.
To določilo, ki taksativno predpisuje pogoje, po katerih se lahko sklene pogodba za določen čas,kot izjema od pravila sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas po 39 členu SZ, je nedvomno prisilne narave, sicer bi bilo nepotrebno, v kolikor bi bilo sklepanje pogodbe za določen čas tudi za primere, ki jih obravnava 40 člen SZ, prepuščeno svobodni pogodbeni volji pogodbenih strank.