Tožnica je imela v posesti stanovanje, v katerega je pred odvzemom posesti lahko nemoteno vstopala, ker so bila vhodna vrata sneta.
Toženec ji je dejansko oblast odvzel, ko je v vrata, ki jih je ponovno montiral, vstavil ključavnico in vrata zaklenil. Zato zadošča, da zahteva tožnica zgolj izročitev ključa, saj je le zaradi zaklepanja vrat ovirana v izvrševanju posesti.
Če so enakemu razgledu izpostavljena dvorišča vseh sosedov v določenem okolju, odprtje okna v stavbi toženke ne more predstavljati imisije, saj ne gre za motnjo, ki bi presegala krajevno običajno mero.
Kot datum pripojitve in kot datum izgube pravne sposobnosti oziroma subjektivitete prevzete družbe se šteje datum vpisa pripojitve po sedežu prevzemne družbe in ne datum sklenitve pripojitvene pogodbe niti datum vpisa izbrisa prevzete družbe v sodni register.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 114/2, 114, 114/1, 114/2.
obresti - zamudne obresti
Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva. Od vseh terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri. V primeru, da uveljavlja tožeča stranka obrestne obresti pa je potrebno upoštevati, da je mogoče zahtevati od neplačanih obresti zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, ne pa že od začetka stečajnega postopka. Tako tečejo v tem primeru obresti od obresti od dneva prijave upnika v stečajnem postopku.
Tudi če delodajalec ne izda sklepa v pisni obliki, kot to določa 2. odst. 23. člena ZTPDR, mora delavec najprej zahtevati varstvo svojih pravic pri delodajalcu, kot to določa 80. člen ZTPDR.
ZPP (1977) člen 212, 212/4, 368, 373, 373/4, 212, 212/4, 368, 373, 373/4. ZPPSL člen 166, 166.
disciplinska kršitev - odklonitev nalog - varstvo pri delu
Po 47. členu zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86) lahko delavec odkloni delo le v primeru, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varstveni ukrepi, varnostni standardi in tehnični predpisi in v primeru, ko sredstvo za delo ni opremljeno s predpisanimi oz.
predvidenimi varstvenimi pripomočki ali napravami. Vendar pa mora delavec zahtevati, da delodajalec to nevarnost odpravi.
Delavec lahko odkloni delo tudi v primeru, če oceni, da naloženega dela glede na svojo zdravstveno sposobnost ni zmožen opraviti, ob pogoju, da delavčev osebni zdravnik ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni. V tem primeru delavcu - tožniku ni mogoče očitati disciplinske odgovornosti za očitano disciplinsko kršitev delovne obveznosti.
Vožnja delavca iz kraja stalnega bivališča v Ljubljano in nazaj (140 oz. 150 km) na dan, ko je bil v bolniškem staležu, lahko pomeni, da delavec ni upošteval navodil zdravnika, ki mu je prepovedal težje fizične obremenitve. Vožnja osebnega avtomobila je naporna in obremenilna za voznika, zlasti ob prometnih konicah, zato lahko ogrozi oz. poslabša tožnikovo zdravstveno stanje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih dejstev, s katerimi bi ga utemeljeval, niti ni predložil nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl.
Ker tožena stranka ni bila edini najemnik poslovnih prostorov, v katerem je prišlo do samovoljnega priklopa na električni števec, bi morala tožeča stranka dokazati, da je energijo preko tega števca porabila tožena stranka.
ZPP (1977) člen 193, 193/3, 194, 193, 193/3, 194. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - litispendenca
S trenutkom umika se šteje, kot da predlog za izvršbo sploh nikoli ni bil vložen, sklep sodišča o umiku oz. o ustavitvi postopka pa je zgolj deklaratorne narave.
ZOR člen 210, 214, 277, 277/1, 210, 214, 277, 277/1.
pokojninsko zavarovanje - verzija - zamudne obresti
214. člen ZOR določa, da je od neupravičeno pridobljenega potrebno plačati tudi zakonite zamudne obresti od dne neupravičenega prejema dajatve - nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu. Zato je toženec dolžan tožniku plačati zakonite zamudne obresti, ne glede na to, da sam neupravičenega prehoda premoženja ni zakrivil in da je, kot navaja v pritožbi, tožnika opozarjal na to, da ni več upravičen do dajatve.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (količinska napaka, pravočasna reklamacija), vendar so ta dejstva nepopolna, poleg tega pa ne predlaga nikakršnih dokazov za tako zatrjevana dejstva, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZZZPB člen 1, 1/3, 16, 16-1, 18, 1, 1/3, 16, 16-1, 18. ZPP (1977) člen 370, 370.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Delovno razmerje ne obstoji že samo iz razloga, ker je delovno sodišče razveljavilo odločbe delodajalca in ugotvilo, da delavcu delovno razmerje sploh ni prenehalo in še traja. Izvršba po tej pravnomočni sodbi o vrnitvi delavca na delo ni bila izvršena, ker podjetje dejansko ne obstaja več, zato kljub pravnomočni sodbi o reintegraciji in vzpostavitvi delovnega razmerja tožniku pripada pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Odločba ustavnega sodišča, s katero to ugotovi, da zakon ni v skladu z ustavo, in naloži državnemu zboru, da mora v določenem roku odpraviti neskladje, ustavno sodišče pa je tako odločbo izdalo zato, ker zakon določeno vprašanje ureja na način, ki ne omogoča njegove razveljavitve, ima glede uporabe za razmerja, nastala pred izdajo odločbe, enake učinke kot odločba o razveljavitvi zakona zaradi neskladnosti z ustavo.
ZPP člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZDR člen 89, 89. ZDSS člen 22, 22. ZTPDR člen 54, 54. KZ člen 22, 211.
poskus - prilastitveni namen - neupravičena pridobitev
1. V disciplinskem postopku se lahko uporabljajo nekateri instituti iz kazenskega prava. V disciplinskem postopku ni mogoča uporaba instituta poskusa na podlagi določb kazenskega zakonika, saj bi to pomenilo kršitev načela zakonitosti. Takšna neposredna uporaba instituta poskusa bi pomenila, da bi se kot kršitev delovne obveznosti obravnavalo ravnanje, ki kot kršitev ni vnaprej določeno v splošnem aktu, kolektivni pogodbi ali zakonu. Izrekanje disciplinskega ukrepa za poskus storitve kršitve delovne obveznosti, ne da bi bil poskus določenega ravnanja vnaprej določen kot kršitev, bi bilo v nasprotju z opredelitvijo odgovornosti za delovne obveznosti, kot je določena v 54. členu ZTPDR. 2. S tem, ko je tožnica predmete, ki so last tožene stranke, v kuhinji vzela, jih zložila v polivinilasto vrečko in vrečko skrila na voziček za smeti, si je te predmete že prilastila, s čemer je storila hujšo kršitev neupravičene prilastitve sredstev podjetja. S takšnim ravnanjem je tožnica na zunaj manifestirala svojo voljo, da si odvzete predmete prilasti in da z njimi ravna, kot da so njena last, s čimer je bilo dejanje že dokončano, na pa samo poskušeno. Sodišče prve stopnje je zato popolnoma neustrezno analogno uporabilo 22. člen Kazenskega zakonika RS (Uradni list RS, št. 63/94) v zvezi z drugim odstavkom 211. člena istega zakona.
ZGD člen 22, 266, 22, 266. ZSDU člen 95, 95. ZDSS člen 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3, 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4, 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4.
kolektivni spor - sodno varstvo - svet delavcev - aktivna legitimacija
Tudi če izpodbijana odločitev sveta delavcev neposredno ne zadeva prvega in drugega predlagatelja, temveč le tretjo predlagateljico, ki ni članica sveta delavcev, temveč nadzornega odbora, je potrebno obema predlagateljema kot članoma sveta delavcev priznati pravni interes za skupno uveljavljanje sodnega varstva, če jima ni bilo omogočeno sodelovanje na seji sveta delavcev, na kateri je bila sprejeta sporna odločitev.
Ker prvostopenjsko sodišče sploh ni odpravilo kršitev, ki so bile ugotovljene v sklepu drugostopenjskega sodišča, iste kršitve kot v že razveljavljenem sklepu (13. točka 2. odst. 354. čl. ZPP) pa se pojavljajo tudi v sedaj obravnavanem sklepu, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da napake v objavi oglasa niso take, da bi bilo delo neuporabno in da je znižanje cene za 5 % primerno.