Tožnica je imela v posesti stanovanje, v katerega je pred odvzemom posesti lahko nemoteno vstopala, ker so bila vhodna vrata sneta.
Toženec ji je dejansko oblast odvzel, ko je v vrata, ki jih je ponovno montiral, vstavil ključavnico in vrata zaklenil. Zato zadošča, da zahteva tožnica zgolj izročitev ključa, saj je le zaradi zaklepanja vrat ovirana v izvrševanju posesti.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 114/2, 114, 114/1, 114/2.
obresti - zamudne obresti
Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva. Od vseh terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri. V primeru, da uveljavlja tožeča stranka obrestne obresti pa je potrebno upoštevati, da je mogoče zahtevati od neplačanih obresti zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, ne pa že od začetka stečajnega postopka. Tako tečejo v tem primeru obresti od obresti od dneva prijave upnika v stečajnem postopku.
KZ člen 181, 181/1, 214, 214/1. ZKP člen 363, 363/7, 363, 363/7.
dokazna ocena - kazenska sankcija
Sodišče prve stopnje je dovolj prepričljivo obrazložilo, zakaj je verjelo glede vseh treh kaznivih dejanj vsem trem oškodovankam in ostalim pričam, ki so potrjevale njihove izpovedbe, ne pa obtožencu.
Izrečena je ustrezna kazenska sankcija - pogojna obsodba.
Če so enakemu razgledu izpostavljena dvorišča vseh sosedov v določenem okolju, odprtje okna v stavbi toženke ne more predstavljati imisije, saj ne gre za motnjo, ki bi presegala krajevno običajno mero.
Tudi če delodajalec ne izda sklepa v pisni obliki, kot to določa 2. odst. 23. člena ZTPDR, mora delavec najprej zahtevati varstvo svojih pravic pri delodajalcu, kot to določa 80. člen ZTPDR.
Vožnja delavca iz kraja stalnega bivališča v Ljubljano in nazaj (140 oz. 150 km) na dan, ko je bil v bolniškem staležu, lahko pomeni, da delavec ni upošteval navodil zdravnika, ki mu je prepovedal težje fizične obremenitve. Vožnja osebnega avtomobila je naporna in obremenilna za voznika, zlasti ob prometnih konicah, zato lahko ogrozi oz. poslabša tožnikovo zdravstveno stanje.
ZPP (1977) člen 212, 212/4, 368, 373, 373/4, 212, 212/4, 368, 373, 373/4. ZPPSL člen 166, 166.
disciplinska kršitev - odklonitev nalog - varstvo pri delu
Po 47. členu zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86) lahko delavec odkloni delo le v primeru, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varstveni ukrepi, varnostni standardi in tehnični predpisi in v primeru, ko sredstvo za delo ni opremljeno s predpisanimi oz.
predvidenimi varstvenimi pripomočki ali napravami. Vendar pa mora delavec zahtevati, da delodajalec to nevarnost odpravi.
Delavec lahko odkloni delo tudi v primeru, če oceni, da naloženega dela glede na svojo zdravstveno sposobnost ni zmožen opraviti, ob pogoju, da delavčev osebni zdravnik ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni. V tem primeru delavcu - tožniku ni mogoče očitati disciplinske odgovornosti za očitano disciplinsko kršitev delovne obveznosti.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Navedbe v obrazložitvi, za kolikšen znesek se izvršba še nadaljuje, so zgolj pojasnilne narave in za stranke ter sodišče niso zavezujoče, saj postane pravnomočen samo izrek odločbe, ki pa je v celoti v dolžnikovo korist.
Ker tožena stranka ni bila edini najemnik poslovnih prostorov, v katerem je prišlo do samovoljnega priklopa na električni števec, bi morala tožeča stranka dokazati, da je energijo preko tega števca porabila tožena stranka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih dejstev, s katerimi bi ga utemeljeval, niti ni predložil nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl.
Če je škodo v prometni nesreči povzročilo več odgovornih oseb, te zavodu za zdravstveno zavarovanje regresno niso odgovorne solidarno, ampak po deležih krivde.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da napake v objavi oglasa niso take, da bi bilo delo neuporabno in da je znižanje cene za 5 % primerno.
ZOR člen 210, 214, 277, 277/1, 210, 214, 277, 277/1.
pokojninsko zavarovanje - verzija - zamudne obresti
214. člen ZOR določa, da je od neupravičeno pridobljenega potrebno plačati tudi zakonite zamudne obresti od dne neupravičenega prejema dajatve - nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu. Zato je toženec dolžan tožniku plačati zakonite zamudne obresti, ne glede na to, da sam neupravičenega prehoda premoženja ni zakrivil in da je, kot navaja v pritožbi, tožnika opozarjal na to, da ni več upravičen do dajatve.
ZGD člen 22, 266, 22, 266. ZSDU člen 95, 95. ZDSS člen 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3, 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4, 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4.
kolektivni spor - sodno varstvo - svet delavcev - aktivna legitimacija
Tudi če izpodbijana odločitev sveta delavcev neposredno ne zadeva prvega in drugega predlagatelja, temveč le tretjo predlagateljico, ki ni članica sveta delavcev, temveč nadzornega odbora, je potrebno obema predlagateljema kot članoma sveta delavcev priznati pravni interes za skupno uveljavljanje sodnega varstva, če jima ni bilo omogočeno sodelovanje na seji sveta delavcev, na kateri je bila sprejeta sporna odločitev.
Ker prvostopenjsko sodišče sploh ni odpravilo kršitev, ki so bile ugotovljene v sklepu drugostopenjskega sodišča, iste kršitve kot v že razveljavljenem sklepu (13. točka 2. odst. 354. čl. ZPP) pa se pojavljajo tudi v sedaj obravnavanem sklepu, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je upnik zahteval plačilo za dobavljeno blago, ni navedel nobenih pravnorelevantnih dejstev, saj je sam priznal, da je blago prevzel in da kakršnihkoli napak pri upniku ni reklamiral.