Tožnica je imela v posesti stanovanje, v katerega je pred odvzemom posesti lahko nemoteno vstopala, ker so bila vhodna vrata sneta.
Toženec ji je dejansko oblast odvzel, ko je v vrata, ki jih je ponovno montiral, vstavil ključavnico in vrata zaklenil. Zato zadošča, da zahteva tožnica zgolj izročitev ključa, saj je le zaradi zaklepanja vrat ovirana v izvrševanju posesti.
KZ člen 181, 181/1, 214, 214/1. ZKP člen 363, 363/7, 363, 363/7.
dokazna ocena - kazenska sankcija
Sodišče prve stopnje je dovolj prepričljivo obrazložilo, zakaj je verjelo glede vseh treh kaznivih dejanj vsem trem oškodovankam in ostalim pričam, ki so potrjevale njihove izpovedbe, ne pa obtožencu.
Izrečena je ustrezna kazenska sankcija - pogojna obsodba.
Če so enakemu razgledu izpostavljena dvorišča vseh sosedov v določenem okolju, odprtje okna v stavbi toženke ne more predstavljati imisije, saj ne gre za motnjo, ki bi presegala krajevno običajno mero.
Kot datum pripojitve in kot datum izgube pravne sposobnosti oziroma subjektivitete prevzete družbe se šteje datum vpisa pripojitve po sedežu prevzemne družbe in ne datum sklenitve pripojitvene pogodbe niti datum vpisa izbrisa prevzete družbe v sodni register.
Tudi če delodajalec ne izda sklepa v pisni obliki, kot to določa 2. odst. 23. člena ZTPDR, mora delavec najprej zahtevati varstvo svojih pravic pri delodajalcu, kot to določa 80. člen ZTPDR.
ZPP (1977) člen 212, 212/4, 368, 373, 373/4, 212, 212/4, 368, 373, 373/4. ZPPSL člen 166, 166.
disciplinska kršitev - odklonitev nalog - varstvo pri delu
Po 47. členu zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86) lahko delavec odkloni delo le v primeru, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varstveni ukrepi, varnostni standardi in tehnični predpisi in v primeru, ko sredstvo za delo ni opremljeno s predpisanimi oz.
predvidenimi varstvenimi pripomočki ali napravami. Vendar pa mora delavec zahtevati, da delodajalec to nevarnost odpravi.
Delavec lahko odkloni delo tudi v primeru, če oceni, da naloženega dela glede na svojo zdravstveno sposobnost ni zmožen opraviti, ob pogoju, da delavčev osebni zdravnik ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni. V tem primeru delavcu - tožniku ni mogoče očitati disciplinske odgovornosti za očitano disciplinsko kršitev delovne obveznosti.
Vožnja delavca iz kraja stalnega bivališča v Ljubljano in nazaj (140 oz. 150 km) na dan, ko je bil v bolniškem staležu, lahko pomeni, da delavec ni upošteval navodil zdravnika, ki mu je prepovedal težje fizične obremenitve. Vožnja osebnega avtomobila je naporna in obremenilna za voznika, zlasti ob prometnih konicah, zato lahko ogrozi oz. poslabša tožnikovo zdravstveno stanje.
Ker prvostopenjsko sodišče sploh ni odpravilo kršitev, ki so bile ugotovljene v sklepu drugostopenjskega sodišča, iste kršitve kot v že razveljavljenem sklepu (13. točka 2. odst. 354. čl. ZPP) pa se pojavljajo tudi v sedaj obravnavanem sklepu, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Iz izpodbijane 4. točke zadevnega sklepa ("Kar zahteva upnik več ali drugače se zavrne") ni razvidno, kateri del upnikovega zahtevka je sodišče prve stopnje zavrnilo. Takšen izrek je nerazumljiv in ga sploh ni mogoče preizkusiti.
Zakonite zamudne obresti se v Republiki Sloveniji obračunavajo po t.i. konformni metodi, četudi pravni red tega izrecno (več) ne določa. Prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti iz 1. odst.
279. čl. ZOR se ne nanaša na obračunavanje zamudnih obresti po konformni metodi (prim. načelno pravno mnenje obče seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17.12.1991, Poročilo VSS 2/91, str.
ZGD člen 22, 266, 22, 266. ZSDU člen 95, 95. ZDSS člen 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3, 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4, 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4.
kolektivni spor - sodno varstvo - svet delavcev - aktivna legitimacija
Tudi če izpodbijana odločitev sveta delavcev neposredno ne zadeva prvega in drugega predlagatelja, temveč le tretjo predlagateljico, ki ni članica sveta delavcev, temveč nadzornega odbora, je potrebno obema predlagateljema kot članoma sveta delavcev priznati pravni interes za skupno uveljavljanje sodnega varstva, če jima ni bilo omogočeno sodelovanje na seji sveta delavcev, na kateri je bila sprejeta sporna odločitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih dejstev, s katerimi bi ga utemeljeval, niti ni predložil nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl.
ZOR člen 210, 214, 277, 277/1, 210, 214, 277, 277/1.
pokojninsko zavarovanje - verzija - zamudne obresti
214. člen ZOR določa, da je od neupravičeno pridobljenega potrebno plačati tudi zakonite zamudne obresti od dne neupravičenega prejema dajatve - nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu. Zato je toženec dolžan tožniku plačati zakonite zamudne obresti, ne glede na to, da sam neupravičenega prehoda premoženja ni zakrivil in da je, kot navaja v pritožbi, tožnika opozarjal na to, da ni več upravičen do dajatve.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da napake v objavi oglasa niso take, da bi bilo delo neuporabno in da je znižanje cene za 5 % primerno.
ZPP člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZDR člen 89, 89. ZDSS člen 22, 22. ZTPDR člen 54, 54. KZ člen 22, 211.
poskus - prilastitveni namen - neupravičena pridobitev
1. V disciplinskem postopku se lahko uporabljajo nekateri instituti iz kazenskega prava. V disciplinskem postopku ni mogoča uporaba instituta poskusa na podlagi določb kazenskega zakonika, saj bi to pomenilo kršitev načela zakonitosti. Takšna neposredna uporaba instituta poskusa bi pomenila, da bi se kot kršitev delovne obveznosti obravnavalo ravnanje, ki kot kršitev ni vnaprej določeno v splošnem aktu, kolektivni pogodbi ali zakonu. Izrekanje disciplinskega ukrepa za poskus storitve kršitve delovne obveznosti, ne da bi bil poskus določenega ravnanja vnaprej določen kot kršitev, bi bilo v nasprotju z opredelitvijo odgovornosti za delovne obveznosti, kot je določena v 54. členu ZTPDR. 2. S tem, ko je tožnica predmete, ki so last tožene stranke, v kuhinji vzela, jih zložila v polivinilasto vrečko in vrečko skrila na voziček za smeti, si je te predmete že prilastila, s čemer je storila hujšo kršitev neupravičene prilastitve sredstev podjetja. S takšnim ravnanjem je tožnica na zunaj manifestirala svojo voljo, da si odvzete predmete prilasti in da z njimi ravna, kot da so njena last, s čimer je bilo dejanje že dokončano, na pa samo poskušeno. Sodišče prve stopnje je zato popolnoma neustrezno analogno uporabilo 22. člen Kazenskega zakonika RS (Uradni list RS, št. 63/94) v zvezi z drugim odstavkom 211. člena istega zakona.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je upnik zahteval plačilo za dobavljeno blago, ni navedel nobenih pravnorelevantnih dejstev, saj je sam priznal, da je blago prevzel in da kakršnihkoli napak pri upniku ni reklamiral.
ZZZPB člen 1, 1/3, 16, 16-1, 18, 1, 1/3, 16, 16-1, 18. ZPP (1977) člen 370, 370.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Delovno razmerje ne obstoji že samo iz razloga, ker je delovno sodišče razveljavilo odločbe delodajalca in ugotvilo, da delavcu delovno razmerje sploh ni prenehalo in še traja. Izvršba po tej pravnomočni sodbi o vrnitvi delavca na delo ni bila izvršena, ker podjetje dejansko ne obstaja več, zato kljub pravnomočni sodbi o reintegraciji in vzpostavitvi delovnega razmerja tožniku pripada pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.