Če so enakemu razgledu izpostavljena dvorišča vseh sosedov v določenem okolju, odprtje okna v stavbi toženke ne more predstavljati imisije, saj ne gre za motnjo, ki bi presegala krajevno običajno mero.
Tožnica je imela v posesti stanovanje, v katerega je pred odvzemom posesti lahko nemoteno vstopala, ker so bila vhodna vrata sneta.
Toženec ji je dejansko oblast odvzel, ko je v vrata, ki jih je ponovno montiral, vstavil ključavnico in vrata zaklenil. Zato zadošča, da zahteva tožnica zgolj izročitev ključa, saj je le zaradi zaklepanja vrat ovirana v izvrševanju posesti.
Vzročna zveza med malomarnim zdravljenjem in smrtjo sorodnika, predstavlja dokazno breme oškodovanca. Sodišče lahko izda zavrnilno sodbo, če tožnik ne zagotovi predujma za izvedenca medicinske stroke, za ugotavljanje navedene odškodninske predpostavke pa je potreben dokaz z izvedencem.
Zahteve za varstvo zakonitosti ne morejo vložiti v svojo korist odvetnik, kateremu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka, nastali s preložitvijo glavne obravnave. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve odvetnika za varstvo zakonitosti kot nedovoljene pravilna.
Tudi če delodajalec ne izda sklepa v pisni obliki, kot to določa 2. odst. 23. člena ZTPDR, mora delavec najprej zahtevati varstvo svojih pravic pri delodajalcu, kot to določa 80. člen ZTPDR.
Vožnja delavca iz kraja stalnega bivališča v Ljubljano in nazaj (140 oz. 150 km) na dan, ko je bil v bolniškem staležu, lahko pomeni, da delavec ni upošteval navodil zdravnika, ki mu je prepovedal težje fizične obremenitve. Vožnja osebnega avtomobila je naporna in obremenilna za voznika, zlasti ob prometnih konicah, zato lahko ogrozi oz. poslabša tožnikovo zdravstveno stanje.
ZPP (1977) člen 212, 212/4, 368, 373, 373/4, 212, 212/4, 368, 373, 373/4. ZPPSL člen 166, 166.
disciplinska kršitev - odklonitev nalog - varstvo pri delu
Po 47. členu zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86) lahko delavec odkloni delo le v primeru, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varstveni ukrepi, varnostni standardi in tehnični predpisi in v primeru, ko sredstvo za delo ni opremljeno s predpisanimi oz.
predvidenimi varstvenimi pripomočki ali napravami. Vendar pa mora delavec zahtevati, da delodajalec to nevarnost odpravi.
Delavec lahko odkloni delo tudi v primeru, če oceni, da naloženega dela glede na svojo zdravstveno sposobnost ni zmožen opraviti, ob pogoju, da delavčev osebni zdravnik ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni. V tem primeru delavcu - tožniku ni mogoče očitati disciplinske odgovornosti za očitano disciplinsko kršitev delovne obveznosti.
ZZZPB člen 1, 1/3, 16, 16-1, 18, 1, 1/3, 16, 16-1, 18. ZPP (1977) člen 370, 370.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Delovno razmerje ne obstoji že samo iz razloga, ker je delovno sodišče razveljavilo odločbe delodajalca in ugotvilo, da delavcu delovno razmerje sploh ni prenehalo in še traja. Izvršba po tej pravnomočni sodbi o vrnitvi delavca na delo ni bila izvršena, ker podjetje dejansko ne obstaja več, zato kljub pravnomočni sodbi o reintegraciji in vzpostavitvi delovnega razmerja tožniku pripada pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Odločba ustavnega sodišča, s katero to ugotovi, da zakon ni v skladu z ustavo, in naloži državnemu zboru, da mora v določenem roku odpraviti neskladje, ustavno sodišče pa je tako odločbo izdalo zato, ker zakon določeno vprašanje ureja na način, ki ne omogoča njegove razveljavitve, ima glede uporabe za razmerja, nastala pred izdajo odločbe, enake učinke kot odločba o razveljavitvi zakona zaradi neskladnosti z ustavo.
ZGD člen 22, 266, 22, 266. ZSDU člen 95, 95. ZDSS člen 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3, 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4, 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4.
kolektivni spor - sodno varstvo - svet delavcev - aktivna legitimacija
Tudi če izpodbijana odločitev sveta delavcev neposredno ne zadeva prvega in drugega predlagatelja, temveč le tretjo predlagateljico, ki ni članica sveta delavcev, temveč nadzornega odbora, je potrebno obema predlagateljema kot članoma sveta delavcev priznati pravni interes za skupno uveljavljanje sodnega varstva, če jima ni bilo omogočeno sodelovanje na seji sveta delavcev, na kateri je bila sprejeta sporna odločitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (količinska napaka, pravočasna reklamacija), vendar so ta dejstva nepopolna, poleg tega pa ne predlaga nikakršnih dokazov za tako zatrjevana dejstva, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je upnik zahteval plačilo za dobavljeno blago, ni navedel nobenih pravnorelevantnih dejstev, saj je sam priznal, da je blago prevzel in da kakršnihkoli napak pri upniku ni reklamiral.
Sodišče sodnega pisanja ni vročalo pravni osebi na naslovu, navedenem v sodnem registru, pač pa na naslovu njene enote, zato vročitev ni bila pravilna.
ZPP (1977) člen 193, 193/3, 194, 193, 193/3, 194. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - litispendenca
S trenutkom umika se šteje, kot da predlog za izvršbo sploh nikoli ni bil vložen, sklep sodišča o umiku oz. o ustavitvi postopka pa je zgolj deklaratorne narave.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da napake v objavi oglasa niso take, da bi bilo delo neuporabno in da je znižanje cene za 5 % primerno.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Navedbe v obrazložitvi, za kolikšen znesek se izvršba še nadaljuje, so zgolj pojasnilne narave in za stranke ter sodišče niso zavezujoče, saj postane pravnomočen samo izrek odločbe, ki pa je v celoti v dolžnikovo korist.