ZPP člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - oprostitev plačila sodne takse
Dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno oproščen plačila sodnih taks v izvršilnem postopku na odločitev o stroških pravdnega postopka ne more vplivati. Oprostitev plačila sodnih taks v izvršilnem postopku se namreč ne razteza tudi na pravdni postopek, v katerem tožnik ni bil oproščen plačila sodnih taks (niti tega ni predlagal). Ker je sodišče v I. točki izreka sklep o izvršbi obdržalo v veljavi, je nerazumljiva nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršba dovoli, da se stroški upnika odmerijo na 6.075,00 SIT ter da je upnik oproščen plačila sodnih taks in jih je dolžan plačati dolžnik. O vsem tem je bilo namreč odločeno že v sklepu o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi, zato ponovno odločanje o istih vprašanjih ni mogoče. Takšen izrek je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
Po določbi 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97) se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških stroških
ZOR člen 189, 189/1, 190, 200, 200/1, 200/2, 189, 189/1, 190, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za negmotno škodo
Tožnici, ki je v nesreči utrpela vreznine po čelu, bradi, desni podlahti in hrbtišču desne roke ter odprt izpahnjen zlom levega gležnja, je priznano 1,000.000,00 SIT denarne odškodnine za telesne bolečine, 100.000,00 SIT za strah, 1,300.000,00 SIT za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti ter 100.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti.
ZFPPod člen 34, 34/5, 37, 37/1, 34, 34/5, 37, 37/1.
pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Gospodarska družba, ki je ugovarjala proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen ne more uveljavljati (5. odst. 34. člena ZFPPod) v pritožbi zoper sklep o izbrisu ne more uveljavljati pritožbenih novot.
KZ člen 169, 171. ZKP člen 354, 354/2, 354, 354/2.
žaljiva obdolžitev - razžalitev
Zatrjevanje dejstev (resničnih ali neresničnih), ki lahko škodujejo časti ali dobremu imenu drugega, pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje po določbi člena 354/II ZKP ravnanje obdolženke presojati po 171. členu KZ, torej kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ne oziraje se na to, da je državna tožilka ravnanje obeh obdolžencev opredelila kot kaznivo dejanje razžalitve po členu 169/I v zvezi s členom 178/II KZ. Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve pa je predvidena pravica obdolženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Ne glede na to, da sicer dokazno breme leži na obdolžencu, pa je tudi sodišče dolžno ugotavljati materialno resnico v zvezi z ugovorom obdolženke, da gre za resnično trditev, kajti če dokaze resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev. Zato je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženke, da vsa odločilna dejstva, pomembna za pravilno razsojo, v dosedanjem kazenskem postopku niso bila ugotovljena. Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza in sicer pribavo spisov in vpogled vanje. Le tako bi se namreč lahko ugotovilo, ali so trditve o obnašanju S. M. K. v teh postopkih resnične ali ne. Če bi se izkazale kot neresnične, bi bilo potrebno ravnanje obdolženke presojati po členu 171 KZ. V nasprotnem primeru pa bi potem prišla v poštev eventuelna uporaba določb člena 169 KZ.
Določba poslovnih pogojev poslovanja banke, da banka ne prevzema nikakršne finančne odgovornosti za čas od izteka prvega naslednjega dne, ko prejme obvestilo o izgubi ali kraji čekovnih blanketov in čekovne ali plačilne kartice, je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, ker je sprejeta v izrazito škodo komitenta, zaradi česar je nična. Banka se na njeni podlagi ne more rešiti svoje odškodninske odgovornosti za škodo, ki je komitentu nastala zaradi zlorabe ukradenih čekov v času, ki ga zajema prej navedeno določilo splošnih pogojev. Pravna podlaga prvi odst. 143. čl. ZOR.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi na pravdo ni v odvisnosti od vprašanja, ali ena izmed obeh dedinj terja svojo izključno lastninsko pravico na avtomobilu, ki je po dosedanjih podatkih predmet zapuščine, ali morda le lastninski delež na njem. Obseg tega zahtevka je izključno v njeni dispoziciji, ne da bi bila glede tega vezana na napotitveni sklep.
Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi. Zato glede preklica ugovora prihaja v poštev smiselna uporaba določbe 3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki ureja preklic umika pritožbe. V pritožbi zatrjevano zmoto glede te izjave pa izključujejo nasprotujoče si navedbe. Pritožnik namreč trdi, da je bil v zmoti glede pravnega pomena svojega procesnega razpolaganja z ugovorom (umik ugovora), saj naj bi mislil, da mu zato, ker je ugovor umaknil, vtoževanega zneska ne bo treba plačati. Hkrati pa trdi, da naj bi dolg plačal s terjatvijo do svojega dolžnika, ki bi jo zanj izterjala tožeča stranka. Če je pritožnik menil, da bo dolg plačal s terjatvijo, je edino logičen sklep, da priznava obveznost plačila, sicer ni razloga, da bi tožeči stranki karkoli in kakorkoli plačeval.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 9, 9/3, 15. ZPP člen 111, 111.
pritožba - pravočasnost
Zakon o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v izvršilnem postopku smiselno uporabiti na podlagi 15. čl. ZIZ, ne določa, da bi se v rok, določen po dnevih, ne štela nedelja (prim. 111. čl. ZPP). Sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, so za štetje roka pomembni le, če se rok izteče na tak dan.
ZOR člen 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060, 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060.
bančni tekoči račun - pogodba o tekočem računu
Ker je toženka s svojega tekočega računa, ki ga je ustanovila s pogodbo o bančnem tekočem računu, dvigovala denarna sredsva, ne da bi za to imela kritje, je dolžna toženi stranki plačati s tem nastali negativni saldo.
Predlagatelj je utemeljeval predlog za določitev nujne poti preko dvorišča pred hišo nasprotnega udeleženca s trditvijo, da si je na parceli zgradil garažo in potrebuje pot preko sosedove parcele, da mu ne bo potrebno več puščati vozila ob cesti. Nemožnost parkiranja vozila pred svojo hišo (garaža je po ugotovitvah izvedenca premajhna) pa ne predstavlja razlogov iz 140. člena ZNP, saj takšno parkiranje ni nujno za redno izkoriščanje nepremičnine.
ZSReg v 8. točki 4. člena določa, da se pri subjektih vpisa vpisuje v zvezi s osebami pooblaščenimi za zastopanje tudi datum prenehanja pooblastila za zastopanje. Ker gre za deklaratoren vpis dejstva, ki se je že zgodilo, vpis prenehanja pooblastila zastopniku ni pogojevan z vpisom novega zastopnika oz. podelitve pooblastil novemu zastopniku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se dejansko stanje bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazuje upnik. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Ker tožeča stranka v danem sodnem roku ni ravnala skladno s sklepom sodišča, niti ni predlagala podaljšanja roka (drugi odst. 110. čl. ZPP), je pravilna odločitev o zavrženju tožbe na podlagi četrtega odst. 108. čl. ZPP.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
premoženjskopravni zahtevek
Izrek sodbe je v nasprotju z razlogi sodbe in istočasno tudi nasprotuje sam sebi, ker izhaja iz opisa kaznivega dejanja, da je obdolženec ukradel oškodovancu približno 30 m3 peska v skupni vrednosti najmanj 50.000,00 SIT, v razlogih sodbe pa je sodišče ugotovilo, da podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno, niti za delno razsojo o premoženjskopravnem zahtevku.
V pravdi zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Če je v motenjski tožbi v tožbenem zahtevku zaoobsežen tudi odškodninski zahtevek, se tožba glede odškodninskega zahtevka zavrže.
Glede na to, da tožnik v 15-dnevnem roku od vročitve opomina ni plačal sodne takse, je po samem zakonu nastopila fikcija umika tožbe. Zato tudi če je sodno takso kasneje vendarle plačal, to ne more vplivati na že nastalo pravno posledico. Sklep o umiku tožbe je tako deklaratorne narave; z njim sodišče zgolj ugotavlja to, kar je nastalo po samem zakonu.