ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne razpolaga z listinami, ki bi utemeljevale upnikovo terjatev in da iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi blago prejel. Navedena dejstva, so pravno pomembna, saj bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanimi t.i. negativnimi dejstvi dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi. Zato glede preklica ugovora prihaja v poštev smiselna uporaba določbe 3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki ureja preklic umika pritožbe. V pritožbi zatrjevano zmoto glede te izjave pa izključujejo nasprotujoče si navedbe. Pritožnik namreč trdi, da je bil v zmoti glede pravnega pomena svojega procesnega razpolaganja z ugovorom (umik ugovora), saj naj bi mislil, da mu zato, ker je ugovor umaknil, vtoževanega zneska ne bo treba plačati. Hkrati pa trdi, da naj bi dolg plačal s terjatvijo do svojega dolžnika, ki bi jo zanj izterjala tožeča stranka. Če je pritožnik menil, da bo dolg plačal s terjatvijo, je edino logičen sklep, da priznava obveznost plačila, sicer ni razloga, da bi tožeči stranki karkoli in kakorkoli plačeval.
ZSReg v 8. točki 4. člena določa, da se pri subjektih vpisa vpisuje v zvezi s osebami pooblaščenimi za zastopanje tudi datum prenehanja pooblastila za zastopanje. Ker gre za deklaratoren vpis dejstva, ki se je že zgodilo, vpis prenehanja pooblastila zastopniku ni pogojevan z vpisom novega zastopnika oz. podelitve pooblastil novemu zastopniku.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi na pravdo ni v odvisnosti od vprašanja, ali ena izmed obeh dedinj terja svojo izključno lastninsko pravico na avtomobilu, ki je po dosedanjih podatkih predmet zapuščine, ali morda le lastninski delež na njem. Obseg tega zahtevka je izključno v njeni dispoziciji, ne da bi bila glede tega vezana na napotitveni sklep.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Ker toženec, ki je sicer tožnikov brat, ni sklenil s tožnikom najemne pogodbe, niti kakršnegakoli drugega dogovora, na podlagi katerega bi lahko uporabljal stanovanje, je kljub dejstvu, da je v tem stanovanju živel od svojega otroštva in v času privatizacije, pa vse do danes uporablja stanovanje nezakonito in je utemeljena tožba za izpraznitev iz stanovanja.
ZFPPod člen 34, 34/5, 37, 37/1, 34, 34/5, 37, 37/1.
pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Gospodarska družba, ki je ugovarjala proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen ne more uveljavljati (5. odst. 34. člena ZFPPod) v pritožbi zoper sklep o izbrisu ne more uveljavljati pritožbenih novot.
Namen sodnega registra kot javne knjige je vpis in objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s pravnimi osebami. Pravno pomembna so tista dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjekta vpisa, ki so pomembne za varnost pravnega prometa. To pa pomeni, da če je registrsko sodišče razpolagalo z vsemi listninami, ki so potrebne za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register, mora takšnemu predlogu ugoditi.
Vse trditve o obstoju spornega predhodnega vprašanja in sicer, ali je družba izvedla pravilen in zakonit postopek lastninskega preoblikovanja ni odločitev o predhodnem vprašanju iz 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 33. člena zakona o sodnem registru. Zato se registrskemu sodišču ni pojavil noben dvom v dokončnost in izvršljivost te odločbe. V primeru, da bi registrsko sodišče razlagalo vsako vprašanje kot sporno dejstvo zato, ker se kateri od udeležencev z njim ne strinja, bi ne moglo sploh vpisovati v sodni register podatkov pomembnih za pravni promet. Zato je ZSReg v 41. členu predvidel tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa. Vsaka oseba, ki ima pravni interes tako lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, če so podani pogoji predpisani v 1. odstavku 41. člena ZSReg.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - oprostitev plačila sodne takse
Dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno oproščen plačila sodnih taks v izvršilnem postopku na odločitev o stroških pravdnega postopka ne more vplivati. Oprostitev plačila sodnih taks v izvršilnem postopku se namreč ne razteza tudi na pravdni postopek, v katerem tožnik ni bil oproščen plačila sodnih taks (niti tega ni predlagal). Ker je sodišče v I. točki izreka sklep o izvršbi obdržalo v veljavi, je nerazumljiva nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršba dovoli, da se stroški upnika odmerijo na 6.075,00 SIT ter da je upnik oproščen plačila sodnih taks in jih je dolžan plačati dolžnik. O vsem tem je bilo namreč odločeno že v sklepu o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi, zato ponovno odločanje o istih vprašanjih ni mogoče. Takšen izrek je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
Ali je z listino, ki jo predloži tožeča stranka, kaj dokazano ali nič, je odvisno od trditev nasprotne stranke. Tudi toženo stranko namreč v pravdi zadene trditveno in dokazno breme.
V določbi 4. odst. 34. člena je ZFPPod uredil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o izbrisu gospodarske družbe, pri čemer je le-to omejil zgolj na gospodarsko družbo, družbenike oz. delničarje in upnike gospodarske družbe.
V pravdi zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Če je v motenjski tožbi v tožbenem zahtevku zaoobsežen tudi odškodninski zahtevek, se tožba glede odškodninskega zahtevka zavrže.
Dolžnikova dohodna štampiljka na sklepu o izvršbi z datumom 18.05.2000 ne more omajati dejstva, da je njegova pooblaščena oseba na povratnici, pripeti k list. št. 6 lastnoročno izpisala datum: šestnajsti maj 2000 in prejem sklepa o izvršbi s prilogami potrdila z žigom družbe in podpisom. Tudi če bi bile resnične pritožbene navedbe, da je pri zapisu datuma prišlo do pomote, pa iz poštnega žiga na navedeni povratnici izhaja, da je bilo sodno pisanje dolžniku vročeno prav 16.05.2000. Glede na to, da je ugovorni rok 8 dni iztekel v sredo 24.05.2000, dolžnik pa je ugovor vložil v četrtek 25.05.2000, je bil ugovor vložen po izteku roka za ugovor.
ZOR člen 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060, 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060.
bančni tekoči račun - pogodba o tekočem računu
Ker je toženka s svojega tekočega računa, ki ga je ustanovila s pogodbo o bančnem tekočem računu, dvigovala denarna sredsva, ne da bi za to imela kritje, je dolžna toženi stranki plačati s tem nastali negativni saldo.
ZOR člen 189, 189/1, 190, 200, 200/1, 200/2, 189, 189/1, 190, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za negmotno škodo
Tožnici, ki je v nesreči utrpela vreznine po čelu, bradi, desni podlahti in hrbtišču desne roke ter odprt izpahnjen zlom levega gležnja, je priznano 1,000.000,00 SIT denarne odškodnine za telesne bolečine, 100.000,00 SIT za strah, 1,300.000,00 SIT za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti ter 100.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Več istovrstnih kaznivih dejanj istega storilca bo mogoče pravno opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje le, če bodo podani taki povezovalni dejavniki, ki kažejo na to, da so dejanja posledica takega ravnanja storilca, ki se v življenju kaže kot takšna celota, da v njej posamezna dejanja izgubijo svojo individualnost in prevzamejo naravo sestavnih delov celote. Na tak način so v obravnavani kazenski zadevi povezana dejanja oziroma ravnanja obdolženca, ki so opisana pod tč. IV in V izreka sodbe in jih je sodišče prve stopnje pravilno pravno opredelilo kot eno (nadaljevano) kaznivo dejanje poneverbe in eno nadaljevano kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev. Med kaznivimi dejanji goljufije, ki jih je storil obtoženec, pa takih povezovalnih dejavnikov ni. Ponavljanje kaznivih dejanj v določenem časovnem obdobju še ni povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja, pač pa je to časovna kontinuiteta, ki dejanja povezuje. Običajno bodo to zelo kratki časovni presledki med posameznimi istovrstnimi dejanji oziroma taki presledki, ki kažejo na to, da je podan tudi enoten psihični odnos storilca do storjenih kaznivih dejanj, ki se pri kaznivih dejanjih goljufije, če ta niso storjena na škodo istega oškodovanca, lahko izkazuje le kot enoten vnaprejšnji naklep storilca za storitev vseh bodočih kaznivih dejanj. Tudi dejstvo, da je obtoženec kazniva dejanja goljufije storil na območju mesta Ljubljana, dejanja ne povezuje v celoto. Enotnost prostora, ki je povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja bo podana le takrat, če storilec za storitev kaznivega dejanja izrablja nek določen prostor. Tudi dejstvo, da je obtoženec uporabljal notarske zapise ene notarke, kaznivih dejanj goljufije ne povezuje v celoto. Zato v pritožbi zagovornika uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se dejansko stanje bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazuje upnik. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Po določbi 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97) se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških stroških