Predlogu za izvršbo je upnik priložil obračun obresti, v katerem so računi, na katere se navedeni obračun nanaša, identificirani s številko. Poleg tega so iz obračuna, glede vsakega računa posebej, razvidna tudi obdobja na katera se obračun obresti nanaša. Navedeni obračun obresti je kot verodostojno listino, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, prejel tudi dolžnik. Dolžnik bi na podlagi obračuna in potrdil o plačilih (saj je dokazno breme plačila na njem), lahko preveril ali je upnik upošteval "pravilne plačilne roke". Zato ugovorne navedbe, da ne razpolaga z "vsemi" računi in da zato ne more preveriti, ali je izračun pravilen, niso pravno pomembne.
ZOR člen 177, 177/3, 206, 206/3, 177, 177/3, 206, 206/3.
solidarna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost za živali
Če za škodo skupaj odgovarjata krivdno in objektivno odgovorni oškodovanec, odgovarja drugi oškodovancu za vso škodo, prvi pa solidarno z njim za delež škode, ki ga je on povzročil, če pa tega ni mogoče ugotoviti pa prav tako odgovarja solidarno in celotno škodo. Za živali njihov imetnik odgovarja krivdno z obrnjenim dokaznim bremenom.
ZGD člen 101, 101/1, 101/2. ZIZ člen 81, 81/2, 81, 81/2.
izvršba na premičnine - odgovornost družbenikov
Morebiten dogovor družbenikov, da se drugodolžnica vpiše kot družbenica družbe le zaradi izobrazbe, da pa v družbi ne bo delovala, ne bo zaposlena in ne bo prejemala ne finančnih in ne materialnih sredstev ter da je zato njena odgovornost za obveznosti družbe izključena, pa proti tretjim osebam (upniku), glede na določbo 2. odst. 101. člena ZGD, nima pravnega učinka.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo dnenarne terajtve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 87.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi možnost obročnega odplačila, kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - račun
Dolžnik je v ugovoru zanikal, da bi bil z upnikom v poslovnem razmerju. S tem je navedel pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Računi imajo namreč v postopku, ki teče po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je sodišče izdalo na podlagi verodostojne listine, zgolj pomen dokaza. Sami zase, kot enostranske listine izdajatelja (upnika) ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika (dolžnika). Ker dokazov v zvezi s trditvijo, da z upnikom ni v poslovnem razmerju, dolžnik po naravi stvari ne more predložiti, saj gre za t.i. negativno dejstvo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1. ZTPDR člen 73, 73.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - škoda
Dejanja S.M. ni mogoče opredeliti kot ravnanja, ki bi bilo v okviru njegovih oziroma ne gre za ravnanje, ki bi sodilo v področje njegovega dela, četudi je prišlo do prepira med njima zaradi uporabe parkirnega prostora, namenjenega za dežurnega voznika.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Tudi za postopek zavarovanja terjatve z zastavno pravico na nepremičnini veljajo določbe, da mora biti ugovor proti sklepu o zavarovanju obrazložen, za dejstva pa morajo biti predloženi dokazi.
Po odpovedi oziroma prenehanju najemnega razmerja je bila prvotožena stranka dolžna tožeči stranki najete poslovne prostore izročiti v posest. Prvotožena stranka navedenih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zato je tožeči stranki odškodninsko odgovorna. Če je po sklenjeni najemni pogodbi poslovne prostore uporabljala (z morebitnim soglasjem prvotožene stranke) drugotožena stranka, to dejstvo za presojo poslovne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke ni relevantno.
Težko finančno stanje, na katerega se dolžnik sklicuje tako v predlogu za odlog kot tudi v obravnavani pritožbi pa ni škoda pred katero bi zakon varoval dolžnika. Realizacija izvršbe namreč sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista znatnejša škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 71. člena ZIZ predvidena za odlog izvršbe.
Za izpodbojno pravno dejanje nadomestne izpolnitve v smislu 308. člena ZOR gre, kadar je prodajna pogodba sklenjena zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega poplačila svoje prej nastale terjatve. V obravnavani situaciji pa tožena stranka po sklenjeni pogodbi o odkupu terjatev z dne 21.3.1996 še ni imela svojih terjatev do tožeče stranke (stečajnega dolžnika), pač pa je bila z navedeno pogodbo vzpostavljena zgolj terjatev na plačilo kupnine tožeče stranke (bodočega stečajnega dolžnika) zoper toženo stranko. Tožena stranka po tej pogodbi je bila dolžnik in ne upnik (primerjaj še 1. točko 4. odstavka 125. člena ZPPSL).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev - odločilna dejstva
Če stranka zatrjuje dejstvo, ki je za zadevo odločilnega pomena, sodišče pa se o tem sploh ne izjasni, je podana bistvena kršitev iz 13. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP.
ob ugotovitvi, da ne obstajajo pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sta pa tožnika, ki uveljavljata odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki prosita za oprostitev sodnih taks študenta, ki ju preživljajo starši z dohodki cca 82.500,00 oziroma 77.600,00 SIT na družinskega člana so podani pogoji za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe v tej zadevi.
Iz podatkov v spisu tako izhaja, da je upnik ravnal povsem v skladu s sklepom sodišča, to pa je na podlagi napačnega zaključka, da upnik ni pravočasno sporočil pravilnega žiro računa, preuranjeno zaključilo, da se izvršba iz dejanskih razlogov ne more opraviti. V zvezi z obvestilom Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, da sklepa o izvršbi ne more izvršiti, ker dolžnik z nazivom, kot je označen v sklepu, ne obstaja, bi moralo sodišče upnika, zaradi pomote pri oznaki dolžnika, pozvati k popravi.
Iz opomina je povsem jasno razvidno, koliko znaša taksa za tožbo in koliko taksa za opomin. S tem, da je tožeča stranka v celoti plačala znesek, ki po višini ustreza taksi za tožbo, ne more biti dvoma, da je plačala ravno to in ne morda to le delno, delno (ali v celoti) pa takso za opomin. Ker pa je predpostavka za obravnavanje tožbe le plačilo takse zanjo, niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo iz 4. odst. 180. čl. ZPP. Neplačano takso za opomin bo sodišče lahko, vkolikor bo štelo, da so izpolnjeni pogoji, prisilno izterjalo na način, ki ga za to predvideva ZST.
Do nezgode je prišlo zaradi nasutega peska na cestišču v razmeroma ostrem ovinku, kjer ni bilo nobenega opozorila o delu na cesti ali nasutem pesku, torej tožniku ni mogoče očitati, da vožnje ni prilagodil cestišču in stanju na njem, če takega stanja sploh ni mogel pričakovati, ali dejstvu, da ni imel predpisanega dovoljenja za upravljanje kolesa z motorjem.
Kadar se tekom postopka zatrjuje, da ena izmed pravdnih strank ni pravdno sposobna, kljub temu, da ne predloži sodišču dokaza o odvzeti poslovni sposobnosti, je sodišče dolžno ugotoviti, ali je stranka dejansko pravdno sposobna ne glede na določbo 79. člena ZPP/77.